Tiskane izdaje
J. K. Rowling spet piše za mlade
Britanski mediji so prejšnji teden poročali, da se avtorica serije knjig o Harryju Potterju J. K. Rowling vrača k pisanju za mlade bralce: za BBC je izjavila, da natančnega datuma še ne more razkriti, da pa načrtuje novo knjigo za otroke pod svojim imenom, a zanjo še nima dovolj časa, ker dokončuje dramsko delo, ki bo uprizorjeno prihodnje leto, poleg tega pa ima kup idej za nove knjige za odrasle.
»Nekaj romanov načrtujem, podpisani bodo z mojim imenom. Napisala sem del nove knjige za otroke, ki mi je res všeč. Vsekakor jo bom dokončala. Včasih me skrbi, da bom prej umrla, kot napisala vse, kar načrtujem. To je moja kriza srednjih let – da ne bi zapustila zemlje, preden bi mi uspelo napisati vse te knjige.« Izjavo je J. K. Rowling dala po izidu tretje knjige o zasebnem detektivu Cormoranu Striku, »britanskem Philipu Marlowu 21. stoletja«, Career of Evil.
Edina fotografija pravega
Eden od raziskovalcev, pisatelj James Campbell, avtor biografskega dela o Shepardu v času prve svetovne vojne Shepardova vojna, je o odkritju povedal: »Dovolj je en sam pogled na to fotografijo in vam je takoj jasno, da je Growler pravi Medvedek Pu, ki je navdihnil Alana Alexandra Milna.« Po mnenju raziskovalcev je to doslej edina znana fotografija medvedka, ki je Milna spodbudil k pisanju zgodb o dobrodušnem medvedku, čigar največja skrb je, kako priti do naslednjega lončka medu.
Lik Christopherja Robina je Milne povzel kar po svojem sinu, medvedka po njegovem medvedku Edwardu, ko pa se je Shepard leta 1926 lotil ilustriranja, si je za model vzel plišastega medvedka svojega sina Grahama. Prva zgodba o Medvedku Puju je izšla na božični večer v londonskem dnevniku London Evening News, prva knjiga s Shepardovimi ilustracijami pa jeseni leta 1926. Plišastega medvedka Growlerja je, kolikor je znano, nasledila Grahamova hči Minette Hunt, vendar se je sled za njim z leti izgubila. Milne je Sheparda najel leta 1926 po priporočilu kolega iz uredništva satirične revije Punch, za katero je takrat pisal in bil nekaj časa njen urednik.
Frankfurt v Ljubljani, devetindvajsetič
Od včeraj je v knjigarni Konzorcij na ogled 29. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu, izbor najboljših knjig, ki jih je v preteklem letu ponudila svetovna knjižna produkcija. Knjigarna letos v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Slovenije pod geslom Ko znanje postane naložba izpostavlja dvesto najboljših ekonomskih in poslovnih knjig preteklega leta, ta del je na ogled v prostorih GZS (med njimi je zbornica izbrala štirinajst takšnih, ki jih še posebej priporoča v branje in študij).
V Konzorciju letos predstavljajo največji delež knjig s področja družboslovja (3080 knjig oziroma 44 odstotkov razstave), 1400 naslovov je s področja naravoslovja, tehnike in računalništva; razstavljene so najnovejše izdaje s področja medicine, naravoslovja, ekologije, matematike, prehrane, agronomije, tehnike, računalništva ter popularne znanosti, po kateri v zadnjem času najbolj narašča povpraševanje in nakup knjig.
Razstavljenih bo tudi 1330 knjig s področja umetnosti in arhitekture, 840 priročnikov s področja kulinarike, turistike, osebne rasti, športa in zdravja. Po tradiciji so na razstavi predstavljeni dobitniki in finalisti najpomembnejših evropskih literarnih nagrad; Nobelove nagrade za literaturo, bookerja, Goncourtove nagrade, nagrade Planeta, nagrade Nadal, nagrade Strega, nemške književne nagrade (Deutscher Buchpreis) in drugih.
Na ogled (in naprodaj) bodo tudi težko pričakovana knjiga Umberta Eca Numero Zero, Murakamijevi noveli Wind/Pinball, četrti del trilogije Millennium Stiega Larssona The Girl in the Spider's Web, Le livre des Baltimore Joëla Dickerja, Vohunski roman Borisa Akunina in mnoge druge. Skupaj je na razstavi 350 leposlovnih knjig ali knjig s področja literarne teorije. Kot vsako leto so tudi letos razstavljene knjige slovenskih avtorjev, ki so izšle pri tujih založbah. Prodajni katalog vseh razstavljenih knjig je dostopen na spletni strani konzorcij.si.
