Tiskane izdaje
Za dokončno oceno letošnjega slovenskega založniškega leta bo treba počakati do konca koledarskega leta, saj je zadnji mesec za založnike prodajno pomemben in lahko v letno blagajno prispeva tudi četrtino prodaje, pravi direktor založbe UMco Samo Rugelj. V splošnem po njegovih opažanjih tudi leta 2015 zaznavamo stagnacijo prodaje zahtevnejših knjižnih naslovov, še posebej tistih, ki so vezani zgolj na knjigarniško prodajo, in predvsem pri založnikih, ki nimajo lastnih knjigarn.
Zdravko Kafol iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS takole opisuje stanje v slovenski založniški panogi: »Upočasnilo se je večletno strmoglavo padanje prihodkov. Panoga se je od leta 2008 do 2014 skrčila za 35 odstotkov, lani 'samo' še za 4,9 odstotka. Čista izguba poslovnega leta se je zmanjšala, povprečno število zaposlenih in zaloge se zmanjšujejo, dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 13 odstotkov, je pa še vedno za 6,5 odstotka nižja od slovenskega povprečja. Seveda so vsi finančni podatki pretežno odvisni od rezultatov naše največje založbe.«
Statistika slovenskega založništva leta 2014 se nadalje sliši takole: število izdanih knjig je leta 2014 padlo za 7,4 odstotka, povprečna cena knjige za 14 odstotkov, povprečna naklada za 4 odstotke, delež ponatisov je večji za 10 odstotkov. »Eden od problemov, ki daje napačno sliko našega založništva, je višina povprečne cene knjig pri nas, ki znaša za leto 2014 21 evrov, kar je bistveno previsoko. Ta cena je izračunana po aritmetični sredini cen vseh izdanih knjig, brez upoštevanja naklade, prodane količine in resnične maloprodajne cene, s popusti. Realno je povprečna cena knjig pri nas med 10 in 13 evri,« opozarja Kafol.
Zakon o enotni ceni knjige
Letošnje leto si bomo zapomnili po tem, da je tudi v praksi zaživel zakon o enotni ceni knjige. »Ta zakon je na eni strani formalno preusmeril prodajo knjig nazaj proti knjigarnam, na drugi pa knjigarn ni formalno zavezal k negovanju njihove prodaje. Če torej pogledamo izdane zahtevnejše leposlovne knjige letošnjega leta, vidimo, da je velika večina teh knjig lahko izšla zgolj z javno podporo, domačo ali tujo,« opozarja Samo Rugelj.
Kako je z javnimi sredstvi za knjigo, odgovarja direktor Javne agencije za knjigo (JAK) Aleš Novak: »Po znižanju državnih sredstev za podporo knjižni verigi za tretjino, kar se je zgodilo leta 2012, se razmere v zadnjem času postopno izboljšujejo. Za leti 2016 in 2017 je ministrstvo za kulturo zagotovilo nekoliko višja sredstva za subvencije knjigi kot v preteklih letih, napovedanih je 4,23 milijona evrov. Ob tem si je JAK zagotovila tudi dodatna sredstva za področje knjige iz naslova kohezijskih skladov in si prizadeva za sredstva iz naslova regionalnega razvojnega sklada.«
Poleg tega bo JAK uvedla nekaj sprememb pri javnih razpisih, vzpostavila bo portal na področju knjige, pripravlja se na projekt Slovenija, osrednja gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.
Zdravko Kafol opozarja še na nekaj antagonizmov slovenskega založništva: »Panoga je razdeljena na založbe, ki so pretežno javno financirane, in tiste, ki poslujejo po ZGD in izdelujejo bilance. Problem prvih je, kako pridobiti čim več javnih sredstev, problem drugih pa, kako pridobiti čim več kupcev. Optika gledanja na poslovanje je seveda diametralno različna; tudi pri zakonu o enotni ceni knjige smo razdvojeni. Tu sta še nesorazmerje med izposojami in nakupi knjig in težak položaj malih založnikov.«
Kako posamezni založniki opisujejo svoje poslovno leto
Mitja Čander, založba Beletrina: »Letošnje poslovno leto bomo končali z uravnoteženimi prihodki in odhodki, kar v danih okoliščinah ocenjujem kot lep rezultat. Preselili smo se na novo lokacijo v Kersnikovi 4 ter se tako znebili najemnine. Dodatno smo racionalizirali splošne stroške delovanja, žal smo morali med drugim znižati tudi stroške dela za povprečno 10 odstotkov.
Žal smo tudi letos soočeni s preskromnim javnim financiranjem glede na obseg naših dejavnosti, kar je posledica večletnega upadanja subvencij. Prav tako ni urejeno slovensko sofinanciranje evropskih projektov, še posebej je to težava pri platformi Versopolis. Veselijo nas 30-odstotna rast prodaje, velika obiskanost naših spletnih platform – izposoja na Biblosu se je več kot podvojila – ter velik obisk naših festivalov in drugih dogodkov. Ob tem, da smo letos uspešno zagnali dva velika evropska projekta, se prijavljamo na številne evropske razpise, svojo dejavnost premišljeno širimo tudi na druga področja, denimo na projekte, povezane z ranljivimi skupinami. Prihodnje leto, ko bo založba slavila dvajsetletnico, pričakujemo z zmernim optimizmom.«
Branimir Nešović, Modrijan: »Kaže, da bo založba Modrijan končala leto z bolj ali manj primerljivim obsegom poslovanja, kot ga je dosegla leta 2014. To velja za šolski program, pri katerem ob občutnem padcu prodaje delovnih zvezkov zaznavamo rast prodaje učbenikov. Nakupe delovnih zvezkov uravnavajo sveti staršev, večjo prodajo učbenikov pa lahko pripišemo temu, da je država po osmih letih vendarle obnovila del skladov. Z letos prodanimi učbeniki bo za nekaj let (ali več) usahnilo tudi povpraševanje po njih.
S splošnim programom založbe Modrijan je podobno. Prodaja se ni zmanjšala, a je zaradi zniževanja cen nekaj manj prihodka. Sicer pa je do konca leta še nekaj časa in nemara nam bo uspelo preseči minulo leto. Največ smo prihranili s krčenjem programa in naklad ter zniževanjem plač. Vse to je odraz splošnega stanja v izobraževanju in kulturi, zato se ne kaže čuditi, da je slovensko založništvo v precej klavrnem stanju, trendi pa, kot je videti, kažejo, da bomo sestopili še kakšno stopničko.«
Samo Rugelj, UMco: »Letos zaznavamo nekoliko boljšo prodajo kot lani. To je zasluga nekaterih lanskih uspešnih knjig, ki so se prodajale tudi v prvi polovici letošnjega leta, hkrati pa so dosegle spodobno prodajo letos spomladi izdane knjige, pri katerih je bilo ključno to, da so imele tudi ugoden in dovolj obsežen medijski odziv. Leto 2015 je sklepno leto programske triletke javno podprtega programa.
Ob tem velja pripomniti, da so med posameznimi programsko financiranimi založbami še vedno ogromne razlike v višini prejetih sredstev (ne glede ali to, ali gledamo prejeta sredstva na število javno podprtih knjižnih naslovov ali na izdano avtorsko polo besedila). Glede na predvidena sredstva, ki jih bo prejela Javna agencija za knjigo za izvajanje javno podprtega programa v prihodnjih dveh letih, upamo in pričakujemo, da bo izvedena evalvacija opravljenega dela posameznih založb v pretekli triletki, ki bi morala biti tudi osnova za nadaljnjo podporo njihovega knjižnega programa.«
Ester Fidel iz službe za odnose z javnostjo Mladinske knjige: »Mladinska knjiga Založba letos posluje po načrtih, s prenosom logistične dejavnosti na Pošto Slovenije je tudi predčasno končala program finančnega prestrukturiranja. Kupnina v višini 13 milijonov evrov je v celoti namenjena razdolževanju, kar je opredeljeno tudi v sklepu skupščine delničarjev.
Letos smo pri Mladinski knjigi izdali približno 640 knjig in učbenikov, od tega 218 ponatisov; pri Cankarjevi založbi pa 50 knjižnih naslovov, od tega 10 ponatisov. Do konca leta bo na seznamu e-knjig še več kot 120 naslovov z letnico 2015. Leto 2015 je za Mladinsko knjigo in Cankarjevo založbo jubilejno. Obe založbi praznujeta 70-letnico, prav tako najstarejša revija za otroke, Ciciban. Svoje življenjske, 'okrogle' osebne jubileje je proslavila tudi vrsta avtorjev, ki so povezani z obema založbama. Že ob snovanju poslovnega in programskega načrta za leto 2015 smo se odločili, da bomo jubileje proslavili predvsem s kakovostnimi knjižnimi izdajami.«
