Tiskane izdaje
67. izdaja frankfurtskega knjižnega sejma, največje in po številu sklenjenih poslov tovrstne prireditve na svetu, je drugačna od vseh prejšnjih, brez dvoma najbolj posvečena trgovanju. A tokrat ima »globalno mesto idej« jasna, tudi politična sporočila.
Spremembe, kakršne koli, so bile na sejmu ob Majni, kjer se s knjigami trguje več kot petsto let, skoraj nujne: v letih, ko je svetovno založništvo govorilo predvsem o krizi in težavah, padcu prodaje tiskanih knjig in vzniku e-knjige, izumirajočih knjigarnah in sploh o vsem hudem, je tudi število poslovne publike, ki se je podala na sveto založniško pot v Frankfurt, padlo, v štirih letih za skoraj šest odstotkov, skupno število obiskovalcev je bilo lansko leto najnižje v zadnjih sedmih letih, delno se je spremenila tudi struktura razstavljalcev, saj jih je manj prihajalo iz tradicionalnih žarišč založništva, vse več pa iz Azije. »Sejem je odslikava globalnega založništva,« komentira Boos.
Velik oder idej
Vodstvo sejma se je zdaj odločilo, da žarišče trgovanja, angloameriške založnike, postavi v središče, ukinili so dvorano številka osem in jih preselili v trinadstropno dvorano številka šest, kjer zdaj razstavljajo skupaj z drugimi mednarodnimi založniki, gre torej za ukrep, ki ga direktor sejma Jürgen Boos razlaga kot premik od orientiranosti na jezik do orientiranosti na vsebino. »Za to,« razlaga Boos, »obstajajo povsem poslovni razlogi.«
Tudi za novo političnost sejma ima direktor Boos jasne zagovore, za založniško revijo Bookseller je povedal, da je frankfurtski sejem vsekakor bolj političen, kot je bil v osemdesetih letih: »Nedavno je bil na tem razstavišču mednarodni avtomobilski sejem, založniki pa ne prodajajo avtomobilov. Bistvo sejma je in bo zmeraj prodaja knjig, vendar pa je sejem tudi velik oder idej. Le kdo drug kot pisatelji, založniki in knjigotržci naj na primer govori o begunski krizi, o tem, kako begunce izobraževati in o zgodbah, ki jih pripovedujejo? Kdo drug pa naj počne to?«
Tudi zato nastop Salmana Rushdija na uvodni tiskovni konferenci, s katerim so dosegli odpoved razstavljanja na iranski nacionalni stojnici, in niz precej političnih okroglih miz in seminarjev, na primer o zdajšnji begunski krizi in o škodi, ki jo je Islamska država naredila kulturni dediščini.
17.000 otokov domišljije
Mnenja o tem, kako se je odrezala Indonezija, ki se je letos postavila pod žaromete frankfurtskega sejma, so bila prvi dan sejma deljena, komentatorji pa so največkrat omenjali, da predstavitev ne ponuja nič presežnega. Je pa v založniškem smislu Indonezija več kot perspektivna (indonezijščino, malajščino in druge jezike govori okrog 268 milijonov ljudi, so šesta največja skupina govorcev na svetu po kitajščini, angleščini, španščini, arabščini in ruščini, po številu prebivalstva pa četrta država na svetu), tematsko razstavo knjig so pospremili z impresivnimi lanskoletnimi podatki: 1368 založniških podjetij je izdalo 44.327 knjižnih naslovov, od tega je okrog 40 odstotkov prevodnih del (e-knjige imajo 2-odstotni tržni delež), prodajajo jih v 1200 knjigarnah, premorejo pa tudi več kot 7000 javnih knjižnic.
Raven pismenosti je s skoraj 93 odstotki višja od svetovnega povprečja 84,1 odstotka, knjižni trg pa raste po šestodstotni letni stopnji. V Frankfurt so Indonezijci poslali gostovat sedemdeset pisateljev, med njimi tako imenovane žive legende indonezijske literature (Sapardi Djoko Damono, Nh Dini, Toeti Heraty), letos pa že je ali pa še bo v nemškem prevodu izšlo okrog sto knjig indonezijskih pisateljev. Imajo tudi sklad, ki spodbuja prevajanje (ameriška založniška revija Publishers Weekly poroča, da je prevajalska tarifa sklada nekaj čez 21 evrov na prevedeno stran)
Slovenija – sosed na oblaku
Delegacija Javne agencije za knjigo (JAK) bo jutri dopoldan direktorju sejma Jürgenu Boosu uradno predala vsebinski elaborat slovenske kandidature za nastop v vlogi častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Direktor JAK Aleš Novak je v izjavi za Delo povedal, da so se na lanskem sestanku z vodstvom frankfurtskega knjižnega sejma dogovorili, da jim med letošnjo prireditvijo izročijo uradni elaborat projekta, s čemer oznanjajo namero o tem, da bi Slovenija postala častna gostja sejma.
Slovenija bi bila šele tretja slovanska dežela z nazivom častne gostje v tridesetletni zgodovini podeljevanja tega naziva, in prva po več kot petnajstih letih, ko se je predstavljala Rusija. Ministrstvo za kulturo, pravi Novak, je že prej vodstvu sejma poslalo pismo, s katerim so jih obvestili o slovenski nameri. Je elaborat oziroma njegova izročitev kakor koli zavezujoče dejanje?
»Elaborat zaokrožuje fazo vlaganja uradne kandidature, to je običajen postopek, je pa seveda neformalne narave. Od vodstva sejma pričakujemo informacijo o tem, da so zainteresirani za slovensko gostovanje in hkrati seveda pričakovano letnico, da bi priprave lahko potekale pravočasno in z ustrezno dinamiko,« dodaja Novak. Za izvedbo projekta je vlada pooblastila JAK, ta pa je s pripravami pričela že v letošnjem letu. Predvidoma bi Slovenija kot častna gostja največjega sejma na svetu nastopila leta 2020 ali kako leto kasneje.
