Tiskane izdaje
Slovenski slovničarji imajo že vse od Zimskih uric prostih Adama Bohoriča iz leta 1584 isto nalogo: spodbuditi slovensko govoreče in pišoče, da bi kolikor mogoče omikano in pravilno pisali. Nov prispevek k temu početju sta Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat Kozme Ahačiča, ki ju je izdala založba Rokus Klett.
Od zadnje slovenske slovnice, kaj šele ustrezno poenostavljene in prilagojene šolske slovnice, take, ki bi bila uporabna in prikladna za neprofesionalno, splošno rabo, je minilo dolgo časa. Slovnica Jožeta Toporišiča iz srede sedemdesetih let je bila namenjena resni, akademski rabi in je s svojo razčlenjenostjo slovenščine in slovničnega besednjaka manj vešče in šolajoče lahko zlahka prestrašila, kar je bilo seveda v nasprotju z nameni prvega slovničarja »kolikor toliko pripomoči k pravilnejšemu govorjenju in pisanju kranjskega jezika«.
Kozma Ahačič, namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in profesor na Univerzi v Novi Gorici, sicer tudi urednik in pobudnik slovarskega portala Fran, z novima šolskima slovnicama torej zapolnjuje nadležno praznino: resda so bile na podlagi Toporišičeve narejene tudi nekatere šolske slovnice (najbolj znano je sestavil France Žagar), ki pa niso bile samostojno zasnovana dela, ampak zgolj poenostavljene različice izhodiščnega dela.
Ahačič si je v želji, da bi imel vsak neprofesionalni uporabnik z novima šolskima slovnicama dober, samostojen vpogled v jezik, pomagal z uveljavljenimi tujimi zgledi, na včerajšnji predstavitvi knjige v Trubarjevi hiši je omenil nemškega slovničarja Georga Vollmerja in njegovo kratko nemško slovnico Kleine deutsche Grammatik für Schule und Alltag. Izogibal se je definicijam, je še povedal, uporabljal jezikovno gradivo iz sodobnih korpusov slovenskega jezika in iz literarnih del, ki so na bralskih seznamih učencev in dijakov, je pa vanju vključil tudi spoznanja sodobnega jezikoslovja.
Opisom, v katerih je detektiral tudi nekatere jezikovne novosti v pogovornem jeziku, je avtor v obeh delih dodal poglavje o pravopisu in preglednice sklanjatev in spregatev, slovnici se tudi dopolnjujeta, druga, srednješolska pa utegne odpomoči slovničnim zadregam širše javnosti.
Tradicije ene slovnice za vse
Tako založba kot avtor posebej omenjata, da skušata novi slovnici prekiniti z dolgoletno tradicijo ene same slovenske slovnice. Ta tradicija je za slovenski prostor značilna vse od srede 19. stoletja, ko je prišla v veljavo Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva Antona Janežiča.
Sledile so ji Slovenska slovnica za srednje šole Antona Breznika leta 1916, leta 1954 tako imenovana »slovnica štirih«, Slovenska slovnica Mirka Rupla, Antona Bajca, Rudolfa Kolariča in Jakoba Šolarja, za njo leta 1976 seveda Slovenska slovnica Jožeta Toporišiča, ki jo je med letoma 1965 in 1970 napovedal že njegov srednješolski učbeniški komplet Slovenski knjižni jezik 1–4.
Po tej je na seznamu, ki ga začenjajo knjige Adama Bohoriča, nadaljujejo pa knjige Pohlina, Gutsmana, potem Kumerdejeva, Debelčeva in Japljeva rokopisna dela pa Kopitarjeva, Vodnikova, Danjkova, Jarnikova, Metelkova, Murkova, Murščeva, Potočnikova, Malavašičeva, Škrabčeva in še druge slovnice le še Slovenska slovnica Franceta Žagarja iz leta 1991.
Da so različnim uporabnikom dosegljive različno napisane slovnice, da je torej jezik zaokroženo prikazan točno določeni ciljni publiki – to očitno doslej ni bila ravno slovenska navada, Ahačičevi deli poskušata s to tradicijo prelomiti, avtor celo upa, da bi lahko spodbudili načrtovanje nove akademske slovnice.
Kar zadeva morebitno uradno šolsko rabo, ki sta ji novi slovnici najprej namenjeni, je Kozma Ahačič včeraj suho dovtipno navrgel: »Oblast ni najboljši pisec slovnic.« Založba, kot je bilo mogoče izvedeti, stavi na uporabnike slovnic, obe deli jim je te dni že predstavila in prvi odzivi učiteljev in profesorjev so bili pozitivni, avtor upa, da bo »desant« uspešen, za pogovore s šolskimi oblastmi o knjigah, ki – kot omenja avtor v predgovoru – vsebinsko in terminološko sledita veljavnim učnim načrtom in uveljavljeni terminologiji, pa bo še dovolj časa, najprej je bilo pač treba dočakati izid obeh knjig.
Ilustracije učijo
Ahačičevi slovnici je z ilustracijami opremil Jaka Vukotič, ilustrator je z avtorjem sodeloval že pri knjigi za mlade Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, ki je prejela priznanje Zlata hruška in nagrado na mednarodnem sejmu mladinskih knjig v Minsku, že hitro listanje obeh novitet pa pokaže, da ilustracije niso le zabavne, ampak so hkrati tudi vsebinsko dopolnilo besedila slovnic, v nekaterih primerih pa vsebino (na primer opis glasov), domiselno in na jasen način podajajo samostojno.
Kratkoslovnica, slovenska slovnica za osnovno šolo je namenjena vsem, ki bi radi kratek vpogled v slovnični opis slovenskega jezika. Zasnovana je po zgledu sodobnih evropskih kratkih slovničnih pregledov, njeno osnovno načelo pa je v čim večji meri poenostaviti in čim krajše prikazati osnove zgradbe sodobnega slovenskega jezika. Del vsebine je zato podan tudi s pomočjo ilustracij.
Slovnica na kvadrat, je slovenska slovnica za srednjo šolo, namenjena je vsem, ki jih zanima kompleksnejši vpogled v slovenski jezik na ravni neprofesionalnega uporabnika. Osnovni opis je razširjen z jezikovnimi in jezikoslovnimi zanimivostmi in z analizo najpogostejših napak v rabi slovenskega knjižnega jezika.
Delo je primerno za rabo v srednji šoli, kjer bo vsak učitelj glede na sposobnosti svojih dijakov sam presodil, katere zanimivosti spadajo med osnovno znanje. Lahko bo služilo tudi osnovnošolskim učiteljem slovenščine in tujih jezikov kot priročnik za boljši pouk. Prav tako je delo primerno za vse odrasle, ki se s posameznimi slovničnimi pojmi srečujejo pri učenju tujih jezikov ali v vsakdanjem življenju in želijo obnoviti svoje poznavanje strukture slovenskega jezika ter jezikoslovne terminologije.
