Od danes je sto in pet skrivnosti, ki zanimajo bralce sodobnega slovenskega romana, manj: predsednik žirije Delove nagrade za roman leta dr. Tone Smolej je po treh mesecih prebiranja lanske letine 115 del lahko knjigoljubni javnosti sporočil: Habemus decem!
Kresnikova žirija bo po oznanilu letošnje izbrane deseterice mesec dni hodila po desetih romanesknih svetovih, po vnovičnem pretehtavanju del Gabriele Babnik, Dina Bauka, Milana Dekleve, Emila Filipčiča, Štefana Kardoša, Milana Kleča, Mirta Komela, Miha Mazzinija, Petra Rezmana in Nataše Sukič pa bo 23. maja, mesec dni pred kresnim večerom na ljubljanskem Rožniku in enourno klavzuro, postregla z veliko peterico.
Žirija, ki jo vodi profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tone Smolej, v njej pa berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov, je v deseterico, iz katere bo prišel šestindvajseti lavreat, pripustila dela osmih avtorjev, ki so se v zadnjih dveh desetletjih in pol, odkar Delo podeljuje nagrado, že kdaj uvrstili v finale.
Dva in dva. In šest
V izboru sta dva dobitnika kresnika, Milan Dekleva ga je prejel leta 2006 za Zmagoslavje podgan (med finalisti je bil leta 1998 z romanom Oko v zraku, v deseterici še leta 2012 s Svobodo belega gumba), Štefan Kardoš je bil zmagovalec kresnika leta 2008 z Rizling polko (nominiran je bil že 2003. s Sekstantom s soavtorjema Normo Bale in Robertom Titanom Felixom, med finalisti je bil tudi 2011. s Pobočjem sončnega griča).
Popolna novinca v kresnikovi deseterici sta letos dva, Dino Bauk in Mirt Komel, med tistimi, katerih dela so kresnikove žirije že uvrstile med deseterico ali med velike finaliste, so Gabriela Babnik, ki je bila v deseterici leta 2010 z romanom V visoki travi in 2013. s Sušno dobo, Emil Filipčič, ki je bil 2013. nominiran za Mojstrovko, Milan Kleč, med deseterico leta 2010 s Snežnimi kroglami in leta 2013 s Trojkami, Miha Mazzini je bil v deseterici 2011. z Nemško loterijo, 2014. s Palomo negro, lani z Izbrisano, Peter Rezman pa je prišel med finaliste leta 2013 z Zahodom jame.
Žirija med deseterico ni uvrstila del doslejšnjih nominirancev Dušana Čatra, Evalda Flisarja, Nine Kokelj, Toma Podstenška, Lenarta Zajca in celo ne romana trikratnega dobitnika kresnika Andreja E. Skubica.
Gabriela Babnik: Intimno (Beletrina)
Med Parizom, Ljubljano in New Yorkom sledimo trem pripovedim: ljubezenski zgodbi Janine in Fadula, nekdanjega novinarja iz Čada, razmerju Amine in starejšega Tiborja, ki se spopadeta s smrtjo hčerke Izabele, ter pripovedi o Deani, ki prek fotografije vstopa v intimo svojih portretirancev. Med njimi se znajde tudi skrivnostni Tay.
To je četrti avtoričin roman. Leta 2008 je za Kožo iz bombaža prejela nagrado knjižnega sejma, V visoki travi (2009) in Sušna doba (2011) sta bila nominirana za kresnika. Za slednjega je leta 2013 prejela nagrado Evropske zveze za literaturo.
Milan Kleč: Koralde (Litera)
V osrčju romana je starejši moški, ki ga neke noči zmoti oglašanje čuka oziroma skovika, od tu naprej pa se razvije zgodba o odtujenosti in zapuščenosti od sveta. Aljoša Harlamov je v Književnih listih zapisal, da se prvoosebna pripoved z neverjetno lahkoto preliva iz prizora v prizor oziroma iz anekdote v anekdoto, »pri čemer bralca žene naprej neka svojevrstna skrivnostnost Klečevih romanov«.
Milan Kleč je pesnik, pisatelj in dramatik, leta 2006 je dobil nagrado Prešernovega sklada za knjigo kratke proze Srčno dober človek in zvest prijatelj.
Dino Bauk: Konec. Znova (Beletrina)
Pozna osemdeseta in začetek devetdesetih let v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in bežeče Američanke Mary. Spomini se prepletejo ob Denisu, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno vihro. »Prvenec Dina Bauka je zanimiv predvsem zaradi posebne všečnosti, s katero se loteva nevralgične točke slovenske polpreteklosti – izbrisanih,« je zapisala Gabriela Babnik v Književnih listih.
Bauk je odvetnik, piše kolumne za Mladino, svoj prvenec pa je izdal pri 42 letih.
Mirt Komel: Pianistov dotik (Goga)
Zgodba o newyorškem pianistu Gabrijelu Goldmanu, ki temelji na resnični osebi, kanadskem pianistu Glennu Gouldu, v ospredje postavlja avtorjeve teoretične zamisli na področju glasbe. Ali kot je zapisala Gabriela Babnik v Pogledih: »Občutek imamo, da nam skuša razkriti nekakšno tezo in da je prebujanje v newyorški bolnišnici le podaljšana senca nečesa, kar je bilo že razdelano in se bo v literarni različici še enkrat ponovilo.«
Mirt Komel je slovenski filozof, sociolog, dramatik, esejist, Pianistov dotik pa je njegov prvenec.
Milan Dekleva: Telo iz črk (Cankarjeva založba)
Roman, ki ga je avtor podnaslovil z Roman o Almi, je fikcija. Alma je Alma Karlin, slovenska popotnica in pisateljica z začetka 20. stoletja, a avtor je za svojo interpretacijo tistega, kar je morala doživeti odločna, samotarska in hkrati poduhovljena dama, izbral le nekaj njenih življenjskih obdobij. Ali kot je zapisal Igor Bratož: »Dekleva je s svojo Almo/almo poskrbel za imenitno, bralsko razkošno dejanje literarne sezone.«
Milan Dekleva je pesnik, avtor otroških in mladinskih del, esejev. Je dobitnik Prešernove nagrade 2006 in istega leta tudi kresnika za roman Zmagoslavje podgan.
Miha Mazzini: Otroštvo (Goga)
Roman s podnaslovom avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah je roman, ker srečujemo istega dečka. Osrednja oseba je sicer tudi versko blazna babica, ki kar naprej umira, prijateljčki iz dvorišča, zagrenjena, večno odsotna mama in strici ... »Avtor mojstrsko združuje dobesedno, anekdotično in metaforično raven; njegov slog je kristalno jasen, opran vsakršnih sentimentalnih tančic,« je zapisala Maša Ogrizek v Bukli.
Pisatelj, kolumnist in scenarist Miha Mazzini je bil med deseterico za kresnika leta 2011 z Nemško loterijo, 2014. s Palomo negro, lani z Izbrisano.
Emil Filipčič: Serafa s Šarhove 2 (Beletrina)
Serafa s Šarhove ulice se v najstniških letih odločita, da bosta ustvarila strip, ustvarjalna strast pa ju ponese do številnih izzivov, celo do legendarne radijske igre Butnskala. Dobrih trideset let pozneje se zgodba nadaljuje, ko se ostarela avtorja odločita, da bosta zavzela youtube. »Za površinsko izmenjavo mask se skrivajo večna vprašanja, ki so tako ali drugače navzoča v vseh Filipčičevih delih: kdo je umetnik, kaj je smisel umetnosti, predvsem pa kaj ostane, ... « tako Ana Geršak za Radio Slovenija.
Pisatelj, dramatik, igralec Emil Filičič je najbolj prepoznaven kot soavtor Butnskale, leta 2011. je dobil nagrado Prešernovega sklada za svoj obsežni roman Problemi.
Peter Rezman: Tekoči trak (Litera)
Roman se vsebinsko navezuje na avtorjeva prejšnja dela, v katerih je v ospredju rudarsko, delavsko življenje. Delavci globoko pod zemljo kopljejo premog, delavke so za tekočim trakom tovarne, preživljanje s plačo je težko, na obzorju je delavski štrajk. »Literarno moč pripovedi je najti v bogatem in izbranem jeziku, ki mu dodajo pestrost dialogi, spisani v dialektu ali slengu, in živahen, ponekod prav zgoščen knapovski žargon, je zapisala Tina Vrščaj v KL.
Peter Rezman je za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože leta dobil nagrado fabula, za roman Zahod jame pa je bil leta 2013 med peterico za kresnika.
Štefan Kardoš: Veter in odmev (Franc-Franc)
Zgodba o učitelju glasbe Adamu in njegovem tavanju med svetovoma vidnega in nevidnega je podkrepljena z istoimensko zgoščenko z zvočnim zapisom glasbe in poezije. Kot je zapisala Jedrt Jež v Bukli, ravni romana niso enosmerne. »Realnost avtor prepleta s spomini na preminulo ljubezen Marijo, sodelavci vse bolj postajajo fantazijska bitja, vpada v svetove drugih in literarnih junakov, posamezniki zasedajo dvojne vloge.«
Štefan Kardoš je avtor s kresnikom nagrajenega romana Rizling polka (2008), leta 2003 je bil kot soavtor za kresnika nominiran s Sekstantom, med finalisti je bil tudi 2011. s Pobočjem sončnega griča.
Nataša Sukič: Piknik (Škuc)
Peta leposlovna knjiga avtorice je ljubezenska in govori o razhajanju. Prvoosebna pripovedovalka razgalja intimno zgodbo o zvezi z Ano, v kateri so naseljeni različni ženski liki. »Osupljivo je, da je ob tako močni čustveni poanti in minimalni fabulativni zasnovi spisala ne samo nesentimentalen tekst, temveč tudi tekst, ki se giblje po noževi konici, hkrati pa je prešpikan s posebno blagostjo,« je zapisala Gabriela Babnik v Književnih listih.
Sukičeva je pisateljica in aktivistka za pravice istospolnih, med deseterico za kresnika je bila leta 2014 z romanom Kino.
Tiskane izdaje
