Lavrinova diploma letos Ljudmilu Dimitrovu

Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu jo bo podelilo za prevajalski opus in plodno posredniško vlogo med slovensko in bolgarsko kulturo.

Objavljeno
11. maj 2017 19.21
V. U., STA
V. U., STA
Lavrinovo diplomo za leto 2017 prejme Ljudmil Dimitrov. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu z njo izreka priznanje za prevajalski opus in njegovo estetsko dovršenost ter za dejavno in plodno posredniško vlogo med slovensko in bolgarsko kulturo. Diplomo mu bodo izročili na večeru slovenskega prevajanja 8. junija v Cankarjevem domu.

Dimitrov se je v obdobju 2007-2017 izkazal kot izredno marljiv medkulturni posrednik med slovensko in bolgarsko literarno in gledališko umetnostjo, saj je kot sestavljavec antologij ali izborov, urednik in/ali prevajalec prispeval k objavi precejšnjega števila bolgarskih leposlovnih del v slovenščino ter slovenskih v bolgarščino, piše v utemeljitvi.

Večino objavljenih del je opremil z informativnimi predgovori in tehtnimi spremnimi študijami ter poskrbel za odmevne promocije v Sloveniji in Bolgariji, pa tudi za uprizoritve nekaterih prevodov slovenskih dramskih besedil.

Zvedav literarni raziskovalec

Dimitrov je plodovit književni prevajalec vseh literarnih zvrsti. Iz slovenščine je doslej med drugim prevedel drame Zofke Kvedrove, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Vinka Möderndorferja, Matjaža Zupančiča in Simone Semenič, antologijo kratke proze O čem govorimo? Mitje Čandra, romana To noč sem jo videl Draga Jančarja in Opazovalec Evalda Flisarja, pesmi Aleša Štegra in Borisa A. Novaka, pesnitev Hajdukova oporoka Simona Gregorčiča, cikel Rapsodije bolgarskega goslarja Antona Aškerca in zbirko Erotika Ivana Cankarja.

Je tudi zvedav literarni raziskovalec in odličen poznavalec tako bolgarske kot slovenske kulture, predvsem pa njune medsebojne literarne recepcije. K vsakemu prevajalskemu izzivu pristopi odgovorno, z izrednim občutkom za ciljno občinstvo. Pri prevajanju je pozoren in natančen in zdi se, da mu pri vseh zvrsteh uspeva doseči idealno razmerje med zvestobo (izvirniku) in lepoto (prevoda).

Posebno pozornost si zaslužijo njegovi uspeli prevodi vezane besede sodobnih avtorjev, predvsem pa Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja in Antona Aškerca, kjer je pokazal mojstrstvo ne le pri prenosu rim in ritma, temveč tudi pri ohranjanju patine časa, v katerem so izvirniki nastali, še piše v utemeljitvi.