Tiskane izdaje
Kako vidi svet večkrat nagrajeni nemški ilustrator in likovni oče sodobne klasike, Zverjasca in Zverjaščka, 60-letni Axel Scheffler, dodobra ve tudi slovensko bralstvo, saj je v slovenščini izšlo kar dvajset knjig z njegovimi ilustracijami. Samo Zverjasca so po svetu prodali v več kot 13,5 milijona izvodih, uprizorili so ga tudi na West Endu in Broadwayu. Sicer pa je zanj (tudi očeta 10-letne hčerke) eden največjih komplimentov, ko mu starši zaupajo, da tudi sami radi gledajo njegove slikanice in ob tem uživajo.
Še preden bo jutri, v petek, 24. novembra, v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podpisoval knjige, risal v živo in se pogovarjal s prevajalcem Milanom Deklevo (med 11.30 in 13. uro ter med 16. in 17. uro), smo ga po telefonu poklicali domov, v London.
Ilustrirali ste več kot sto dvajset knjig, toda med vsemi je najbolj priljubljen Zverjasec, ki je nastal že pred skoraj dvajsetimi leti. Zakaj je po vašem ta kosmata in ljubka zverina tako priljubljena?
To je težko vprašanje. Mislim, da je tako priljubljena zaradi tematike zgodbe, ki je zelo privlačna – kako drobceno bitje, miška, najde način, da ukane velikansko, močno in lačno pošast. To je podobno zgodbi o Davidu in Goljatu. Tako priljubljena je najbrž tudi zaradi humorja, dovršenih podrobnosti, torej ker je zelo dobro napisana in lepa zgodba. Mislim, da deluje zelo dobro tudi zaradi določenega protislovja pri liku Zverjasca. Po eni strani je strašljiv, po drugi pa mislim, da ga mnogi otroci prepoznavajo kot prijaznega in ljubkega. Presenečen sem, toda Zverjasec je otrokom všeč in zaradi tega je knjiga še bolj zanimiva. Je tudi večplastna.
Vaša prva verzija Zverjasca je bila po mnenju založnika preveč strašljiva za otroke. Potem ste ga narisali bolj okroglega in bolj ljubkega, tudi živali ste na koncu narisali brez oblačil, ki ste jih prvotno predvideli. Je pri strašnem liku težko poiskati pravo ravnotežje? Otroci imajo namreč po eni strani radi strašna bitja, po drugi pa jih je strah.
Ja, v založbi so bili prepričani, da je bila njegova prva podoba preveč strašljiva. Toda kadar otrokom pokažem obe različici, imajo vedno raje strašljivejšo. Srečam pa tudi starše, ki mi zaupajo, da se njihovi otroci bojijo Zverjasca, da morajo knjigo zvečer vzeti iz otroške sobe in jo skriti. Morda so založniki imeli prav. Ne vem. Nikoli pa nisem obžaloval tega, da sem ga spremenil.
Je torej popoln?
Ne vem, ali je popoln (smeh), vendar deluje. Ne bi mogel biti bolj uspešen, kot je. Očitno je pri njem nekaj, kar je prav. Otroci imajo radi strašne stvari in to dejstvo pomaga. Vendar Zverjaščeva podoba ni nekaj, o čemer sem zavestno premišljeval ali se odločal. O(b) svojih ilustracijah ne razmišljam preveč.
Je kakšen Zverjasec, kosmato bitje z velikimi čekani in kremplji, v vaši domišljiji bival že prej in je zgolj čakal, da ga kakšen pisatelj zares ustvari in o njem napiše zgodbo?
To je lepa misel (smeh), a mislim, da ga prej ni bilo.
Kako to, da ste uvedli Zverjasca tudi v poznejše knjige Julie Donaldson?
To ni nekaj, česar bi se sam spomnil, to pogosto počnejo tudi drugi ilustratorji. Mislim, da je bila Polž na potepu na kitovem repu prva, v katero sem vtaknil tudi Zverjasca. Narisal sem ga bolj za šalo, potem pa sem ga ponovil in zdaj ga bralci iščejo, zato vztrajam naprej. Mislim, da je bil eden tudi na naslovnici Najprisrčnejšega velikana, vendar so jo spremenili. Bil je na steni iz opek na hrbtni strani platnice, a nato so zamenjali celotno sliko za naslovnico. Potem ga nisem na novo narisal. V zadnjo slikanico Julie Donaldson Ugly Five pa ga nisem narisal, saj se mi je zdelo, da ne sodi vanjo.
Kaj pa vsa druga življenja Zverjasca in Zverjaščka po svetu? Uprizorili so ju tudi na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Kako pomembno je za vas, da ta dva lika ostaneta čim bliže vašima originaloma? Je to bolj založnikova zahteva? Avtor likovne podobe predstave Natan Esku je imel pri Zverjascu več ustvarjalne svobode kot pri Zverjaščku.
Nisem vedel, da so ga uprizorili tudi v ljubljanskem lutkovnem gledališču. To je naša stvaritev, zato bi moral biti tudi tako prepoznan. Mislim, da mora založnik zaščititi Zverjasca, da z njim po svetu ne počnejo, karkoli se jim zahoče. Je avtorsko zaščiten. Tako pač je in bi moralo biti. Ne sme vsakdo narediti svoje različice Zverjasca. Mora biti čim bolj podoben izvirnemu.
Najraje rišete veverice, kot kaže ilustracija pri tem vprašanju na vaši spletni strani. Kako to, da vam je ta žival tako ljuba? Tudi glavni junak edine pravljice, ki ste jo napisali, je oče veveriček, ki ga v močni nevihti odpihne iz gnezda.
V resnici ne vem, a veliko raje rišem majhne kot velike živali. Mislim, da so veverice precej zabavne.
Nekoč ste ilustrirali tudi oglase za angleška in nemška podjetja ter revije in časopise. Oglase za katere izdelke?
Nisem ravno risal oglasov za izdelke, sem pa ilustriral članke, tudi karikature oziroma hudomušne like. Trudil sem se, da bi bilo zabavno. Ja, to je nekaj drugačnega od tega, kar počnem zdaj, vendar je bilo ustvarjeno v mojem prepoznavnem, hudomušnem slogu. Danes delam mnogo manj tega in se bolj posvečam slikanicam.
Vam je to tudi bolj všeč?
Ja, mislim, da je najboljši del mojega dela in tudi najbolj izpolnjujoče delo.
Pogosto obiskujete festivale in gostujete na srečanjih, na katerih se srečujete tudi z otroki. Kaj vas ti najpogosteje sprašujejo?
Koliko časa mi vzame ilustriranje knjig, katera je moja najljubša knjiga in podobne reči, težka vprašanja.
Koliko časa pa vam je vzelo ilustriranje Zverjasca?
Nekaj mesecev, tri ali štiri, toda zdajšnje slikanice so končane prej.
Ste rojeni Nemec, toda zdi se, da vas je Velika Britanija popolnoma posvojila. Finančno ministrstvo Gordona Browna vam je leta 2006 naročilo uradno božično voščilnico, kraljeva pošta leta 2012 pa božične znamke.
Ja, tukaj živim petintrideset let, a po brexitu se ne počutim več posvojenega, toda to je moj dom, pravzaprav eden mojih domov. Pogosto obiskujem Nemčijo, prejšnji teden sem se vrnil iz Berlina. Tam sem bil dva dni zaradi razstave.
Kaj je vaš naslednji projekt?
Čakam na novo zgodbo Julie Donaldson, jo je že napisala. Imam nekaj manjših projektov, nekaj naslovnic. Delam ilustracije za knjigo nemškega založnika, veliko slikanic, moj največji novi projekt pa bo ponovno slikanica Julie Donaldson, to bo že dvaindvajseta po vrsti. Izšla bo leta 2019.
