Ljubezenska predanost Cirila Zlobca svetu: »Ni bistven cilj, temveč skupna pot«

Devetdeset pesmi ob skorajšnjem 90. rojstnem dnevu. Ob visokem jubileju je izšel izbor njegove poezije.

Objavljeno
03. junij 2015 16.14
Ciril Zlobec, LJUBEZEN ČUDEŽ DUŠE IN TELESA Ljubljana 3.6. 2015
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Leta Cirilu Zlobcu nič ne škodijo, vsaj v pesniškem smislu ne. Izbor svoje poezije z naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa, ki je izšel pri Mladinski knjigi, je kljub dejstvu, da ga še mesec dni loči od 90. rojstnega dne, dočakal živahen in zgovoren. Ker je njegova prejšnja zbirka Biti človek potokla vse prodajne rekorde, tudi za novo pesniško knjigo pričakujejo, da bo razgrabljena. Natisnili so jo v nakladi 3500 izvodov, pesnik pa se je ob tem čudil »lahkomiselnosti« vodstva Mladinske knjige.

Ciril Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, svojo prvo pesem, seveda ljubezensko, pa je napisal pri 13 letih, je povedal na predstavitvi knjige. Pesni torej 77 let, kar je zagotovo najdaljši pesniški staž na Slovenskem ta hip, morda pa tudi vseh časov. V tem času je izdal 115 knjižnih naslovov, od tega dobrih 30 pesniških zbirk, ostalo pa so proza, esejistika, prevodi itd. Prvo pesniško zbirko je izdal davnega leta 1953, to so bile znamenite in prelomne Pesmi štirih.

Knjiga Ljubezen – čudež duše in telesa je razdeljena na sklope, ki se v neki meri ujemajo kar z naslovi posamičnih zbirk poezije Cirila Zlobca, kot so denimo Ljubezen dvoedina, Dve žgoči sonci, Najina oaza itd. Bistvo Zlobčevega življenja in poezije je ljubezen, je poudarila urednica knjige Nela Malečkar. Ljubezen najdemo v knjigi v vseh njenih legah, od temnih do svetlih, od razigrane najstniške ljubezni do erotične ljubezni, do očetovske ljubezni pa tudi do že nekoliko metafizične ljubezenske predanosti svetu.

Ni pa v knjigi Ciril Zlobec sam, tu sta tudi slikarka Metka Krašovec z akvareli in Ivo Svetina, ki je pripisal spremno besedo. Zlobca je Svetina razglasil za svojega pesniškega očeta, hkrati pa je ugotavljal, da se v ljubezenski poeziji pravzaprav ni veliko spremenilo od Visoke pesmi. Knjiga je posvečena pesnikovi ženi Veroniki. Zakonski kredo je Zlobec upesnil v pesmi Srečna Sizifa, kjer pravi, da je ni bistven cilj, temveč vsakodnevna skupna pot, ki jo opravi z ženo.