Tiskane izdaje
Opomba avtorja
Razlogi za nastanek te knjige ne bi mogli biti bolj očitni. Ko je 20. januarja 2017 zaprisegel Donald Trump, so Združene države vstopile v središče političnega viharja, najhujšega najmanj od obdobja afere Watergate. Ko je nastopil ta dan, sem sklenil, da povem to zgodbo še svežo in življenje v Trumpovi Beli hiši predstavim skozi oči neposredno vpletenih.
Sprva sem načrtoval, da bo to opis prvih stotih dni Trumpove administracije, ki so že tradicionalno najboljša napoved sloga in vsebine vsakega predsednikovanja. Toda zdaj se je dogajanje prvih stotih dni brez običajnega naravnega premora raztegnilo na več kot prvih dvesto dni, in zavesa prvega dejanja Trumpovega mandata je padla šele konec julija z imenovanjem upokojenega generala Johna Kellyja za šefa kabineta in z odhodom glavnega stratega Stephena K. Bannona tri tedne pozneje.
Opis dogodkov na naslednjih straneh temelji na pogovorih, ki sem jih imel v zadnjih osemnajstih mesecih s predsednikom, z večino članov njegovega ožjega kroga – z nekaterimi sem se pogovarjal več kot desetkrat – in s številnimi posamezniki, ki so bili v tem času v rednih stikih z njimi. Prvi intervju sem opravil že v času, ko si niti v sanjah nisem mogel predstavljati Trumpa v Beli hiši, kaj šele, da bi o tem načrtoval knjigo. Konec maja 2016 sem se s Trumpom sestal v njegovi vili na Beverly Hillsu – kandidat je lizal vaniljev sladoled ter veselo in brezglavo nizal svoje poglede na najrazličnejša politična vprašanja, medtem ko so se skozi sobo ves čas sprehajali njegovi pomočniki, Hope Hicks, Corey Lewandowski in Jared Kushner. Pogovore s posameznimi sodelavci njegove predvolilne kampanje sem imel tudi ves čas do republikanske konvencije, ko si je bilo še vedno zelo težko predstavljati, da bi bil Trump lahko na koncu izvoljen. Skupaj z zgovornim Stevom Bannonom – ki je pred volitvami deloval kot čudaški zabavljač, potem pa nenadoma kot politični čarovnik – se je ta druščina potem preselila v Trumpov stolp.
Kmalu po 20. januarju sem si tako rekoč rezerviral stalen prostor na kavču v sprejemnici zahodnega krila Bele hiše. Od takrat sem opravil več kot dvesto intervjujev.
Medtem ko je sovražnost do medijev postala praktično uradna politika Trumpove Bele hiše, je ta hkrati tudi bolj odprta do novinarjev kot katerakoli administracija v sodobni zgodovini. Na začetku sem si poskušal v Beli hiši zagotoviti formalni status medijskega opazovalca, nekakšne 'muhe na steni', ki neopažena spremlja dogajanje. Z idejo se je strinjal tudi sam predsednik. Toda ob vseh med seboj sprtih fevdih v Beli hiši, ki so bili med seboj v vojni že od prvih dni po vselitvi, očitno ni bilo v hiši nikogar, ki bi to uredil. Prav tako pa ni bilo nikogar, ki bi mi rekel: 'Poberi se od tu!' Postal sem torej stalen obiskovalec, toda prej vsiljivec kot povabljeni gost – nekaj, kar je v resnici spominjalo na tisto muho na steni. Nobenih pravil mi ni bilo treba sprejeti in dajati nobenih obljub, kaj bom in česa morda ne bom opisoval.
Pripovedi različnih ljudi o istem dogajanju v Trumpovi Beli hiši se pogosto med seboj zelo razlikujejo; številne pripovedi so tudi povsem neresnične, povsem v Trumpovem slogu. Ti konflikti ter razhajanja z resnico, če ne celo s samo realnostjo, so osnovna nit knjige. Včasih puščam akterjem pripovedovati svojo resnico, bralcu pa prepuščam lastno presojo. V nekaterih primerih sem preverjal skladnost različnih pripovedi in jih primerjal z viri, ki jim zaupam, ter se na koncu odločil za tisto različico dogajanja, ki se mi je zdela najverjetnejša.
Nekateri viri so se bili pripravljeni pogovarjati le na temelju popolne zaupnosti, kakršna je pogosta v sodobni politični publicistiki in omogoča temeljito razčlembo dogajanja s strani neimenovanih neposrednih opazovalcev. Pogosto sem se opiral na neformalne intervjuje, ki virom omogočajo veliko bolj natančno in neposredno pripoved, seveda ob zagotovilu, da izjave ne bodo objavljene v takšni obliki. Nekateri viri so zgolj zahtevali, da ostane vsebina intervjujev zaupna do izida knjige. In končno, veliko je bilo sogovornikov, ki so odgovarjali brez kakršnihkoli omejitev.
Hkrati moram omeniti tudi nekatere novinarske dileme, s katerimi sem se srečeval ob stikih s Trumpovo administracijo. Številne od teh so posledica odsotnosti uradnih postopkov v Trumpovi Beli hiši ter pomanjkanja izkušenj njihovih nosilcev.
Se nadaljuje ...
***
Knjiga Ogenj in bes je izšla pri založbi Ciceron. Bralci Dela jo lahko do izida naročijo po prednaročniški ceni 25,40 EUR (–15 %, plačilo obvezno pred izidom knjige). Naročila po e-pošti
Odlomke lahko prebirate v Delovem podlistku, objavljali pa jih bomo tudi na spletni strani delo.si.
