Tiskane izdaje
Literarna nagrada man booker je ena najuglednejših na svetu, sploh od letos naprej, ko se je pisateljski bazen, iz katerega zajema, razširil. Veseli smo lahko, da jo je to pot dobil pisatelj, ki je družinsko, pa tudi ustvarjalno povezan s Slovenijo. Richard Flanagan je poročen z potomko slovenskih izseljencev v Avstraliji, napisal pa je tudi roman Plosk ene dlani, ki je povezan z družinsko zgodovino njegove žene.
Bookerja je Flanagan v torek zvečer prejel za še en roman, povezan z družinsko zgodovino – za The Narrow Road to the Deep North (Ozka pot proti globokemu severu). V njem je govora o avstralskih vojnih ujetnikih in njihovih japonskih ječarjih, ki so bili med drugo svetovno vojno skupaj poslani v pekel gradnje »železnice smrti« med Tajsko in Burmo. Eden od suženjskih delavcev je bil tudi Fanaganov oče Archie. Roman je zato posvečen zaporniku »san byaku san ju go«, kar je bila očetova zaporniška številka, 335.
Ni vojni roman
Predsednik žirije man booker A. C. Grayling je dejal, da gre za veličastno zgodbo o ljubezni in vojni, za izjemno literarno delo, ki pravzaprav ni vojni roman, temveč roman o ljudeh, o njihovih odnosih in izkušnjah. Zelo tenkočutno opisuje obe vpleteni strani in tako v ujetnikih kot njihovih rabljih vidi žrtve. Predstavlja most med Vzhodom in Zahodom, med preteklostjo in prihodnostjo med krivdo in herojstvom, je še dejal.
Grayling je tudi izdal, da so žirantje prišli do odločitve po treh urah razglabljanja. »Ostali romani v ožji konkurenci so dobra literatura, Flanaganov pa je mostrovina, ki se bo vpisala v kanon svetovne literature,« je prepričan. Ostali nominiranci za nagrado so bili Ali Smith, Neel Mukherjee, Howard Jacobson, Karen Joy Fowler in Joshua Ferris.
Nagrado, vredno 50 tisoč funtov, je Flanaganu na razglasitvi v londonskem Guildhall izročila cornwallska vojvodina Camilla. Flanagan jo je v zahvalo objel, s čimer je prekršil kraljevi protokol.
Ob podelitvi je za medije povedal, da imenujejo v Avstraliji nagrado man booker piščančja loterija in da res ni pričakoval, da bo zadel na tej loteriji. Denarni del nagrade, ta znaša 50 tisoč funtov, bo porabil za vsakdanje življenjske stroške. Zaradi dolgotrajnega pisanja tega romana je namreč prišel tako na tesno z denarjem, da si je poskušal najti delo celo v kamnolomu. Sedaj pa bo lahko nadaljeval s poklicnim pisateljevanjem.
Dvanajstletna pot do romana
»To je roman, ki mu nisem mogel pobegniti. S sestrami in brati smo rastli v senci železnice smrti, z očetovimi tesnobami in strahovi, pa tudi z njegovimi zgodbami,« je povedal pisatelj. Pisal ga je 12 let, napisal je pet različnih verzij, v obliki haikuja, kot družinski ep, kot prvoosebno pripoved ... a z nobeno verzijo ni bil zadovoljen.
Potem je šlo očetovo zdravje počasi navzdol, star je bil že več kot 90 let, in Flanaganu je postalo jasno, da bo kmalu umrl. Roman je bilo potrebno nekako dokončati in pri tem mu je lahko pomagal samo oče. Pogosto ga je obiskoval in spraševal o njegovi preizkušnji.
Oče mu je opisoval blato, po katerem so hodili, vonj zagnojenih kosti in kože, okus kislega riža, muke, ki jih prinaša kolera, dan, ko so pazniki do smrti pretepli Mickeyja Hallama, njegovega najboljšega prijatelja. Poleg tega je Flanagan obiskal Tajsko ter ob železnici po tropski vročini nosil skale, zato da bi lahko bolje podoživel pekel, ki so ga doživljali zaporniki.
Šel je celo na Japonsko in se srečal z ljudmi, ki so bili pazniki na gradbišču. Spoznal je človeka, ki je veljal za Ivana Groznega v očetovem taborišču, t. i. »Kuščarja«. Vendar pa roman kljub temu, da se tesno nanaša na doživetja Flanaganovega očeta, ne prinaša njegove osebne zgodbe, temveč temeljno duhovno resnico o njegovi izkušnji.
Knjiga je dobila naslov po japonski literarni klasiki Matsua Basha Ozka pot proti globokomu severu iz leta 1689, ki je eden od vrhuncev japonske kulture, tako kot je bila gradnja te železnice eden od največjih zdrsov japonske kulture, je povedal Flanagan.
Japonskih referenc pa tu še ni konec – na Akutagavinega Rašomona se Flanagan naslanja z gradnjo romana skozi različne like, tudi japonske komadirje in korejske stražnike, ki jim sledi v povojni čas in skozi različne perspektive raziskuje njihove motive, krivdo in odgovornosti.
V Sloveniji nazadnje leta 2010
Richard Flanagan je bil rojen leta 1961 na Tasmaniji, v majhnem rudarskem mestu sredi džungle. Do sedaj je objavil je šest romanov. Zaslovel je že s prvim romanom Smrt rečnega vodnika, o slovenskih izseljencih v Avstraliji pa je pisal v romanu Plosk ene dlani.
Poročen je s hčerjo slovenskih emigrantov in so mu zato pripovedi njenih sorodnikov segle do srca. Slovenijo je tudi obiskal, nazadnje leta 2010. Poleg tega je režiral filmsko verzijo Ploska ene dlani (1998), v kateri je igrala Kerry Fox.
Nagrado booker je leta 1968 ustanovil trgovec s knjigami Booker McConnell, po njem je tudi dobila ime. V man booker se je preimenovala leta 2002, ko je za sponzorja dobila investicijo podjetje Man. Novost letošnjega bookerja je, da je to poslej nagrada, odprta za vse angleško pisoče avtorje in da je v žiriji šest ljudi (prej pet). Nekatere skrbi, da bodo s to odločitvijo uničili kulturo Commonwealtha, ki jo je nagrada do sedaj spodbujala.
