Naše ideje so naše bombe

31. knjižni sejem: Boj humanistike in Gazvoda ter Möderndorfer kot inspiracija.

Objavljeno
27. november 2015 16.31
Nejc Gazvoda med brezdomci Ljubljana 26.11.2015 [gazvoda brezdomci]
Jela Krečič, Katja Humar, Jelka Šutej Adamič
Jela Krečič, Katja Humar, Jelka Šutej Adamič

Slovenska humanistična prevodna in izvirna literatura je v zadnjih tridesetih letih napravila veliko, medtem ko je njen širši družbeni vpliv danes vprašaljiv. O tem so med drugim na 31. slovenskem knjižnem sejmu razpravljali nekateri vidni predstavniki teoretskega življenja pri nas na eni najbolj kritičnih sejmskih debat – kritični tudi do samega sejma.

Jože Vogrinc
, sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti, je v vlogi moderatorja in predstavnika založbe Studia Humanitatis uvodoma pojasnil, da se je najemnina za sodelovanje na sejmu močno povišala. Vložka 2000 evrov za založbo, kot je Studia Humanitatis, s prodajo knjig, ki v povprečju stanejo 10 evrov, ne morejo pokriti.

Filozof Mladen Dolar je dejal, da Analecta, založba pri kateri deluje, prav zaradi astronomske najemnine letos na sejmu ne sodeluje. Organizatorja sejma Gospodarska zbornica Slovenije in Cankarjev dom s pobiranjem rente izvajata monopol, je bil kritičen tudi sociolog Rastko Močnik.

Sklicevanje na uporabnost in na tržne zakonitosti je seveda še posebej problematično pri humanitistiki. Dolar je bil podobno kritičen do položaja, v katerem se nahajajo založbe humanističnih usmeritev, obenem pa je prepričan, da se morejo upreti žanru jamranja in naslednje leto združiti sile ter organizirati alternativni sejem. »Moramo zaupati v v naše programe, v naše sile,« je dejal. In še: »Naše ideje so naše bombe.«

Sociolog Primož Kraševec je v imenu založbe Sophia samokritično spregovoril o tem, kako diskurz neoliberalizma prevzema ne le država, ampak tudi male humanistične založbe. Ujamejo se, denimo, v razmišljanje, katera knjiga bi se bolje prodajala ali dosegla več bralcev. Poudaril pa je še, da se znotraj javnega sofonanciranja vzpostavlja trg. Gre za trg projektov, kjer male založbe pri istih agencijah kandidirajo na istih razpisih za ista sredstva. Boj za ta javna sredstva je zelo okruten.

Filozof Zdravko Kobe v položaju humanstike danes razbira predvsem, da je ta povsem izginila iz javnega življenja. Založba Krtina, pri kateri deluje, je pred dobrimi 30. leti nastala pri socialistični mladini Slovenije, politični opciji, ki se je poskusila legitimizirati prav s teorijo. V drugi polovici 20. stoletja je na zahodu in socialističnih državah še vladala vera v režim vednosti, ta pa se s prevlado neoliberalne ekonomije poruši. Sedaj štejejo mnenja, medtem ko argumenti niso več pomembni

Pomembnost ideje se skladno z neolibaralno logiko izkaže na trgu. Zato so danes podjetniki misleci, saj pravo idejo potrdi trg. Ideje danes niso več del režima vednosti, ampak o resnici odloča trg, kar odpira vrata praznoverju in obskurtanizmu. Ta mentaliteta vodi tudi v prepričanje, da je država tu za tiste, ki se niso sposobni ohraniti na trgu.

Ob tem je Kobe postregel še s podatkom, da država veliko večje subvencije daje za podjetja, katerih cilj je ustvarjanje dobička, kot pa za celotno kulturo. Sodelujoči na debati so si bili sicer enotni v kritiki, da je opevanje logike trga absurdno tudi zato, ker ekonomisti o njegovem delovanju nimajo pojma in ne znajo napovedati situacije niti za dve leti v naprej.

Nejc Gazvoda pri Kraljih ulice

Letošnji knjižni sejem je naredil korak čez cesto in se podal vse do Metelkove. Kralji ulice so v Klubu SOT 24,5 gostili slovenskega pisatelja, režiserja in scenarista Nejca Gazvodo. »To je drugače eden boljših začetkov literarnih večerov,« je dejal Nejc Gazvod, ko so v sobo živahne rumene barve vstopili še dodatni trije obiskovalci in en kosmat pes. Ob prigrizkih, v sproščenem vzdušju in ob glasbeni spremljavi kitare se je beseda vrtela okoli Nejčevega pogleda na svet in navdihov za ustvarjanje.

Življenje je zanj kombinacija tragike in komike, saj ena brez druge ne moreta obstajati. Mota nima, če pa bi ga že moral določiti, bi se ta glasil: »Nikoli ne spreglej človeka.« Prav te besede je upošteval tudi Martin Lisca, ki je podal pobudo za sodelovanje med knjižnim sejmom in Kralji ulice. Z izdajanjem časopisa so ponudili alternativo beračenju, ljudje so tako dobili priložnost, da sami sodelujejo pri izdelavi vsebin in dobijo prostor izražanja.

Pogovor z Vinkom Möderndorferjem

Pogovor s slovenskim pisateljem, režiserjem in dramatikom Vinkom Möderndorferjem, ki so ga danes na sejmu »zasliševali« Dora, Brina, Gašper in Živa, oziroma tako imenovani Fejstbukerji. Fejstbukerji so bralni klub za mlade, ki je na svojem prejšnjem srečanju v knjigarni Konzorcij obravnaval njegovo delo Kit na plaži, zato so imeli o tej knjigi največ vprašanj. (Mimogrede, Fejstbukerji bodo 14. decembra v Konzorciju govorili o knjigi Čudo avtorice R. J. Palacio). Vprašanja so se navezovala na njegova zelo poznana mladinska dela, kot so Kot v filmu, Kit na plaži ter Pesmi in pesmičice.

Na vprašanje, zakaj se je lotil problematike sprejemanja otrok z Downovim sindromom, je odgovoril, da se mu zdi pisanje o sprejemanju drugačnih zelo pomembno in aktualno ter da o tem rad piše. V njegovih mladinskih romanih je pogosto izpostavljena določena problematika, ki jo za razliko od drugih prikaže skozi otroške oči. Ti romani navsezadnje niso namenjeni le mladim, temveč tudi odraslim, saj se ta problematika tiče nas vseh, ne le mladih.