Tiskane izdaje
Pomemben aspekt upanja, ki je v tematskem fokusu Fabule, je tudi politična mobilizacija, ki jo to lahko sproži. O tem bo v festivalskem sklopu Fabula pred Fabulo govorila Chantal Mouffe, ena najbolj znanih sodobnih političnih teoretičark.
Chantal Mouffe (1943) je vodilna politična teoretičarka, filozofinja, univerzitetna profesorica (Univerza v Westminstru, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk.
Leta 1985 je z Ernestom Laclauom napisala Hegemonijo in socialistično strategijo (Partizanska knjiga, 1987), kanonsko delo postmarksistične misli. V delu In Defense of Left Populism (V bran levemu populizmu), ki bo izšlo letos, se ukvarja z vprašanjem političnega populizma in prevprašuje upanje na demokracijo. V slovenščini je izšlo tudi njeno delo Agonistika: misliti svet politično (Maska, 2015).
Knjiga Hegemonija in socialistična strategija s temeljnim sporočilom, da mora biti socializem demokratičen ali pa ga ne bo, je precej vplivala na smer dela sodobne politične filozofije, teorije in politične prakse.
Projekt radikalne demokracije
V središču zanimanja Chantal Mouffe so še vedno teorija družbenega pluralizma, družbena protislovja in tisto, kar sama imenuje projekt radikalne demokracije, da bi se ponovno razmislilo o nekem novem socialističnem projektu. Po njenih besedah je »socializem nujna komponenta nekega projekta radikalne in pluralne demokracije«.
Kljub zavedanju, da je sodobna družba s prevladujočim neoliberalizmom problematična, Chantal Mouffe zastopa demokratično ureditev, in sicer se zavzema za agonistični pluralizem. Po njenem je glavna naloga demokracije priskrbeti institucije, ki pretvarjajo konflikte v »agonistično« obliko, se pravi, da omogoča sobivanje različnosti (tekmecev, ne sovražnikov), a z zavedanjem inherentnega konflikta ali antagonizma med vpletenimi. Gre za ustvarjanje konfliktnega konsenza, kot to imenuje, in za projekt tako imenovane radikalne demokracije.
Po eni strani je glasnica ideje, da zgodovine z neoliberalizmom ni konec in da je alternativa obstoječemu mogoča, po drugi strani pa vidi edino možno politično emancipacijo v radikaliziranih demokratičnih institucijah.
Po mnenju Chantal Mouffe Evropa ni v krizi, ampak je v krizi njeno neoliberalno utelešenje. Po njenem hegemonija liberalizma resno ogroža demokratične institucije. Glede na to, da sta Chantal Mouffe in njen pokojni partner Ernesto Laclau sodelovala z različnimi družbenimi gibanji in političnimi strankami, so njune ideje navdihnile nekaj bistvenih demokratičnih sprememb.
