Tiskane izdaje
2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, se kot mednarodni dan knjig za otroke na pobudo Ibby praznuje od leta 1967. Knjižničarji in pedagogi ta dan izkoristijo za promocijo branja, mediji pa za zamislek o stanju stvari v otroški in mladinski književnosti. Nas je to pot zanimalo, kaj bere naša mladina.
Pri tem smo si pomagali z lestvico najbolj izposojanih knjig, ki je objavljena na cobissu. Presenetljivo je že to, da je med prvimi sto najbolj izposojanimi knjigami v slovenskih knjižnicah v lanskem letu kar 34 naslovov otroške in mladinske literature.
Povsem na vrhu je z velikim naskokom knjižna serija Brina Brihta avtorice Sally Ripin, ki jo izdaja založba Učila International. Primerna je za starost od 4 do 8 let, govori o navihani pegasti deklici, ki se ji dogajajo vsakdanje in manjvsakdanje stvari, take, kot se dogajajo tudi drugim otrokom.
Na četrtem mestu je zgodba o še eni deklici – Matildi. Morda je tako zanimanje za Matildo povezano tudi z lanskoletno stoletnico rojstva njenega avtorja Roalda Dahla. Avtor, pravzaprav avtorica z največ naslovi na lestvici je Svetlana Makarovič. Kar pet njenih knjig je med prvih sto najbolj izposojanimi – Sapramiška, Pekarna Mišmaš, Sovica Oka, Kosovirja na leteči žici in Pod medvedovim dežnikom.
Morda malce presenetljivo sta med sto najbolj izposojanimi le dva Harryja Potterja J. K. Rowling. Kar nekaj knjig se je na lestvici očitno znašlo po zaslugi domačega branja in bralne značke. Med njimi Zgodbe Svetega pisma, Stare grške bajke Eduarda Petiške, Solzice Prežihovega Voranca, Hotel sem prijeti sonce Toneta Partljiča, Dejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka ...
Mladi največ berejo
In kako lestvico najbolj izposojanih knjig v slovenskih knjižnicah komentira nekaj strokovnjakinj za mladinsko književnost? Urednica in literarna kritičarka Gaja Kos pravi, da slovenski otroci sodeč po omenjenem seznamu berejo precej kakovostne knjige.
»Opazno je, da prevladujejo naslovi s starejšimi letnicami. Več kot polovica je domačih avtorjev in kar nekaj njihovih del lahko uvrstimo med otroško klasiko, manjkajo pa kakovostni avtorji, ki so glavnino svojega opusa ustvarili v zadnjem desetletju oziroma petnajstih letih, na primer Peter Svetina, Anja Štefan, Ida Mlakar ...,« pravi Gaja Kos in dodaja, da je to, da je toliko mladinskih knjig med 100 najbolj izposojanimi bržkone zaradi šolskih bralnih obveznosti, torej domačega branja in Bralne značke.
Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY in promotorka branja, meni, da je med 100 najbolj izposojenimi knjigami toliko mladinskih knjig zato, ker mladi do 15. leta največ berejo. »Brati morajo zaradi pouka slovenskega jezika in književnosti in domačega branja; k prostočasnemu branju po njihovih željah in zanimanjih pa jih spodbuja tudi Bralna značka, za katero bere 72 odstotkov vseh osnovnošolcev v Sloveniji, ter drugi bralni projekti in akcije.
To dokazujejo tudi naslovi najbolj izposojanih knjig. Otroci v predšolskem obdobju in v 1. triletju osnovne imajo še radi pravljice, knjige za otroke v 2. in 3. triletju pa morajo biti osredotočene na mlade bralce, obravnavati morajo njihove probleme, obenem pa naj bi bile pozitivno naravnane in humorne,« pravi Tilka Jamnik in dodaja, da so knjige na seznamu najbolj izposojanih so po njenem mnenju večinoma kvalitetne.
Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, pravi, da je seznam zelo predvidljiv. »Lahko bi rekla »že videno, že znano. Razveseljuje me, da so knjige na njem kakovostne. Močna je prisotnost domače in tuje klasike, recimo bratov Grimm, Eduarda Petiške, Frana Levstika, Prežihovega Voranca, Toneta Seliškarja, Frana Milčinskega, Ele Peroci ..., od mlajših avtorjev, 'že klasikov' pa so na seznamu Vid Pečjak, Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič, Desa Muck ...« pravi Darja Lavrenčič Vrabec.
Pojav tolikšne količine žlahtne klasike je po njenem mnenju povezan s šolskim kurikulumom. Sicer pa so nekateri avtorji, kot so J.K. Rowling in Roald Dahl, vedno na lestvicah, pravi vodja Pionirske, saj si jih mladi bralci že leta priporočajo med seboj, k popularnosti in branosti pa močno pripomorejo mediji, filmi, »oglaševalski stroj«. V zadnjem času se je na lestvice najbolj branih knjig zavihtel pisatelj John Green, svojevrsten fenomen, ki ga berejo tako mladi kot tudi odrasli. »Na lestvici pa žal vidim malo, premalo novejših in zelo novih knjig, takšnih, ki bi si jih dejansko sami izbirali otroci in mladi,« pravi Darja Lavrenčič Vrabec.
V Sloveniji imamo veliko dobrih knjig
Urednica otroške in mladinske literature pri Mladinski knjigi Irena Matko Lukan pravi, da slovenski otroci berejo knjige, ki so preživele svoj čas, ki spadajo med klasiko mladinske književnosti. Skupna lastnost knjig, ki so na seznamu, sta po njenem mnenju to, da gre za dobro literaturo ter da imajo močne ilustracije. »Lahko smo zadovoljni, da imamo v Sloveniji veliko dobrih knjig imamo za otroke in mladostnike, tako izvirnih slovenskih kot prevedenih.
Res je, da včasih otroci v roke vzamejo tudi kaj, kar bi lahko pogrešali. To ni nič hudega. Odrasli smo tisti, ki jih lahko malce usmerimo,« pravi. In kakšne lastnosti mora po njenem mnenju imeti knjiga, da »zažge« pri mladih? »Imeti mora dobro in zanimivo zgodbo, uglašen jezik in kakovostne ilustracije. Mlajšim otrokom včasih pomagajo knjigo izbrati odrasli, starejši otroci pa so pri izbiranju bolj samostojni. Njih najbolj zanima zgodba,« pravi Irena Matko Lukan.
Slovenska literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažič pa meni, da slovenski otroci sicer berejo več kot odrasli, ki ne berejo nič, vendar pa večinoma berejo nekvalitetne, potrošniško promovirane slikanice in knjige. Za razliko od ostalih naših sogovornic je mnenja, da je večina knjig na omenjenem seznamu trivilanih, ne pa vse. Pravi, da so številni avtorji, ki so na vrhu seznama izposoj, razvili strategije za izposoje in ne strategije za branje.
Za to, da je toliko otroških in mladinskih knjig na seznamu najbolj branih, ima po njenem mnenju največ zaslug vzgojno-izobraževalni sistem s šolskimi in domačimi branju, bralno značko, Cankarjevim priznanjem ... »Seznama najbolj izposojanih knjig ne moremo razumeti iz književnosti same, ampak iz relacijskih razmerij, ki legalizirajo neposreden konflikt interesov, recipročne prevode, recipročne nominacije in nagrade ...,« je kritična Milena Mileva Blažić.
