Noč, ki pisatelju spremeni življenje

Prihaja najkrajša noč v letu in z njo razglasitev najboljšega slovenskega romana z lansko letnico izida. Veliko peterico, ki se bo nocoj potegovala za Delovo nagrado kresnik, sestavljajo Marko Sosič s Kratkim romanom o snegu in ljubezni, Andrej E. Skubic z romanom Samo pridi domov, Katarina­ Marinčič z delom Po njihovih besedah, Veronika Simoniti s prvencem Kameno seme ter Dušan Šarotar s Panoramo.

Zmagovalca bo nocoj izbrala kresnikova žirija v klavzuri Cankarjeve sobe na Rožniku, mi pa smo pred podelitvijo preverili, kaj bralcem pomeni kresnik in na koga letos stavijo.

Večje povpraševanje po nominiranih romanih so v mesecih od razglasitve nominirancev opazili tako v Knjižnici Velenje kot Osrednji knjižnici Celje. Pri slednjih so trenutno izposojeni vsi nominirani­ romani, prav tako so vse knjige vnaprej rezervirane. Podobno je v Velenju, kjer je trenutno izposojenih vseh pet finalistov. Izposoja zmagovalnega romana se po razglasitvi vsako leto močno dvigne, najbolj iskana knjiga preteklih prejemnikov nagrade pa je To noč sem jo videl Draga Jančarja, ki je bila nagrajena s kresnikom leta 2011. Čeprav romanov še niso prebrale, knjižničarke Knjižnice Velenje pričakujejo zmago Andreja­ Skubica­ in njegovega romana Samo pridi domov.

Kresnikovi nagrajenci in nominiranci so v knjižnicah torej zaželeno čtivo, kar potrjuje tudi Klemen Brvar, vodja prireditev in dejavnosti v Mariborski knjižnici. Kresnik je za knjižničarje ena izmed osrednjih referenc, na podlagi katere se odločajo, koga povabiti na literarne pogovore. »Sem pa opazil, da krožijo ista imena, isti nabor, ampak očitno kakovost drži.«

Brvarjevo opažanje ni zanemarljivo, saj so kar štirje avtorji že bili nominirani za kresnika, dva od njih pa sta ga že prejela. To sta Andrej E. Skubic, ki je nagrado odnesel domov že dvakrat, in Katarina Marinčič. Kresnikov krst bo tokrat doživela Veronika Simoniti, ki je letos, tako kot lanski zmagovalec Davorin Lenko, v kresnikovem krogu s prvencem Kameno seme.

Dobra prodaja

Da kresnik spodbudi zanimanje in povpraševanje bralcev pred in po razglasitvi zmagovalca, opažajo tudi v Mladinski knjigi. Majda Kne, vodja oddelka za leposlovje v slovenščini in jezikoslovje, v kresniku vidi najbolj popularno literarno nagrado. Od petih nominirancev se v Knjigarni Mladinska knjiga najbolje prodaja roman Po njihovih besedah Katarine Marinčič, kar Majda Kne pripisuje dobri promociji knjige in dejstvu, da je Katarina Marinčič prejela kritiško sito, nagrado, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Dobro se prodajajo tudi drugi romani, prav tako po razglasitvi vsako leto naraste prodaja zmagovalnega ­romana.

Podobno opažajo tudi v Modrijanovi knjigarni Ljubljana, kjer je lanski zmagovalec, roman Davorina Lenka Telesa v temi, pred zmago veljal za precej neopaznega, po prejemu kresnika pa se je povpraševanje povečalo. Najbolj prodajan kresnik pri njih ostaja To noč sem jo videl Draga Jančarja, po odzivih strank pa napovedujejo zmago romanu Katarine Marinčič, ki je tudi letos izdala roman pri njihovi založbi. Seveda o prejemniku ne bo odločala le berljivost. Pisatelj in novinar Andrej Predin pravi, da je ključno, da obstajajo braniki ­vrhunskosti, ki ne podležejo vsebinski dostopnosti ali komercialnim uspehom, kar ne pomeni, da neko delo ne more združevati obojega. »Pravo nagrado prepoznaš po tem, da dviga veliko prahu. Dokler bo to uspevalo kresniku, ni strahu, da bi nagrada izgubila veljavo,« pravi Predin, ki verjame, da je komisija izbrala iskreno in premišljeno.

Z izborom nominirancev se strinja tudi vsestranska literarna ustvarjalka Simona Kopinšek, ki verjame, da kresnik v preplav­ljenem prostoru izpostavi najvidnejše romane. »Letošnji izbor v celoti podpišem, menim, da je strokovna komisija opravila odlično delo,« je poudarila Simona Kopinšek, ki je za letošnjo kresnico, kot sama imenuje nagrado, izbrala roman Kameno seme Veronike ­Simoniti.

Nekaj je bilo v zraku

Tudi prejemnik lanskega kresnika za najboljši roman Davorin Lenko,­ prejel ga je za prvenec ­Telesa v temi, je prepričan, da ima nagrada precejšno težo, saj njen odmev dejansko doseže širše občinstvo. Po njegovem je to tudi ena izmed medijsko najbolje pokritih literarnih nagrad pri nas, poleg tega počasi, a vztrajno, pridobiva 'kilometrino', kar le še veča njen pomen. »Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da mi je kresnik spremenil življenje. Na bolje. Sicer pa je verjetno velika razlika, ali tako odmevno nagrado prejme kak uveljavljen pisatelj ali pa tako imenovani prišlek na 'sceno'.« V njegovem primeru se je dobesedno čez noč marsikaj ­spremenilo.

Letošnjih nominiranih romanov mu zaradi vsesplošne zaposlenosti ni uspelo prebrati, posebnost nagrade pa vidi v ritualističnih komponentah, ki prevevajo dogodek, saj priznava, da je bilo v dneh pred podelitvijo v zraku nekaj, česar ni znal ubesediti niti razumeti. »Bilo je neko občutenje. V kosteh, kot se reče.«

Kresnik torej ostaja in vedno bolj postaja ena izmed osrednjih nagrad v slovenskem literarnem prostoru, ki doseže tudi širše občinstvo. O tem ne nazadnje pričata prodaja in izposoja preteklih zmagovalcev in letošnjih nominirancev. Seveda pa ima pri tem vsak svojega favorita. O točnosti napovedi se bomo prepričali nocoj, na najkrajšo noč v letu, ko bo lavreat tradicionalno prižgal kresni ogenj in odšel z Rožnika kot petindvajseti dobitnik kresnika.