Tiskane izdaje
Knjige publicista Igorja Omerze zbujajo čedalje večjo pozornost. Najnovejša je Veliki in dolgi pohod Nove revije ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev v izdaji Mohorjeve družbe iz Celovca.
Odmevna predstavitev je bila včeraj v dvorani Slovenske matice, na njej se je zbralo kar precej ustanovnih članov Nove revije, med njimi Dimitrij Rupel, Tine in Spomenka Hribar, Alenka Puhar, Niko Grafenauer, Aleš Berger ... Precej jih je manjkalo, saj je bilo podpisnikov peticije za ustanovitev nove kulturne revije nacionalnega pomena junija 1980 kar šestdeset.
Igor Omerza je imel osrednji namen poiskati vse dokumente, ki so na tak ali drugačen način, uradno, poluradno (zaprte seje oblasti), zasebno ali zahrbtno z vsakršnimi metodami Udbe pričali o čim širšem aspektu nastajanja Nove revije in njenega izhajanja od začetka, s sestankom šesterice na Ruplovem domu 10. junija 1980 in z Utemeljitvijo potrebe po novi reviji na Slovenskem Tineta Hribarja z zbranimi podpisniki, prek kritičnih odmevov na prve številke (negativen nastop Mitje Rotovnika), razvpite 57. številke s Prispevki za slovenski nacionalni program, ob kateri je po iz tiskarne pridobljenih (Udba) še nevezanih polah revije uspel Ciril Ribičič v najkrajšem času, februarja 1987, še preden je revija izšla, napraviti 25 strani dolgo analizo za potrebe oblasti.
Tej (CK ZKS, RK SZDL) sta bila najbolj sporna avtorja France Bučar in Jože Pučnik. Cirilu Ribičiču se je zdela ta številka NR bolj »konsistentna od (srbskega) Memoranduma.« V njej je videl »poudarjeno pravico do odcepitve ...«
Omerzova knjiga sledi Novi reviji do 95. številke – Samostojna Slovenija leta 1990. Čeprav je Udba ogromno gradiva uničila, so se ohranili vsaj stenogrami mnogih sicer za javnost zaprtih sej in prepisi nekaterih tajnih posnetkov, med katerimi je bilo znamenito srečanje srbskih in slovenskih intelektualcev, sodelavcev NR Pri Mraku, ozvočeno in posneto.
Omerza med drugim omenja Ljuba Sirca in »demarkacijsko mejo«, ki jo je postavil Jože Smole glede objavljanja avtorjev v Novi reviji; Sirc je bil za oblast »sovražna emigracija« in ni spadal v NR, kar je uredništvo upoštevalo. Šlo je za njegov anketni prispevek iz junija 1986, ki pa ga Omerzi ni uspelo najti. Ni bil objavljen niti v 57. številki niti v kateri drugi in ga tudi Sirc ni več imel. Omerza dopušča možnost neke vrste taktiziranja urednikov Nove revije z RK SZDL (Jože Smole), ne omenja pa, da je bilo to vedenje NR do Sirca grdo!
Omerza načrtuje še nekaj podobnih knjig, zaključuje pa z ugotovitvijo: »Nova revija in krog njenih sodelavcev bosta kljub minevanju vse slave tega sveta ostali veliki, svetli točki v zavesti in spominu naše majhne nacije.«
