Tiskane izdaje
Bližajoča se petindvajsetletnica slovenske državnosti je sprožila manjši val knjižnih refleksij tega dogodka. Gre za spominsko, zgodovinopisno, esejistično, politično-analitično in še kako žanrsko literaturo.
Kako je torej videti to prelomno dejanje v slovenski zgodovini s časovne distance, kako ga vidijo tisti, ki so bili akterji dogajanja, in kako nekateri, ki so bili tedaj še šolarji ali pa še to ne?
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga treh mladih avtorjev, zgodovinarja Boštjana Furlana, ekonomista Ožbeja Peterleta in družboslovca Marka Balažica, Slovenija in pika!.
Ideja zanjo se je menda porodila, ko so se omenjeni trije znanci dobili na pivu in ugotovili, da so se glave ključnih ljudi osamosvojitve verjetno tako ohladile, da bi bilo zanimivo zapisati njihove poglede na tedanji čas. Naslov je prispeval predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ko je v intervjuju z besedno zvezo Slovenija in pika! poskušal zadeti bistvo zgodovinskega trenutka osamosvajanja.
Platnice obljubljajo napeto branje, ki odkriva neznane podrobnosti o dogodkih iz časa osamosvojitve, predstavlja poglede nosilcev osamosvojitve in drugih uglednih osebnosti iz tujine nanjo, osvetljuje težke, zapletene odnose med akterji, pomaga razumeti, zakaj 25-letni razvoj samostojne Slovenije ni potekal po pričakovanjih državljanov ... Tematika je podana prek številnih intervjujev avtorjev z ljudmi, ki so sooblikovali prelomni čas.
Med intervjuvanci so Igor Bavčar, France Bučar, Andrej Capuder, Francis Fukuyama, Gregor Golobič, Spomenka Hribar, Jaime Jaramillo-Vallejo, Jelko Kacin, Marko Kremžar, Milan Kučan, David Lipton, Jože Mencinger, Ivan Oman, Borut Pahor, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Boris Pleskovič, Dušan Plut, Marjan Podobnik, Ciril Ribičič, Dimitrij Rupel, Jeffrey Sachs, Anton Stres in Franc Zagožen. Z nekaterimi se jim ni uspelo dogovoriti za intervju, nekateri jim niso odgovorili, denimo Janez Janša. Avtorji opozarjajo, da je to šele prva knjiga, druga bo izšla jeseni.
O moralni avtoriteti
Knjiga prinaša bogato dokumentarno gradivo, ki priča o prispevku nadškofa Šuštarja v najbolj odločilnih trenutkih. Vrtovec pojasnjuje, da so ga številni mediji do konca njegovega škofovanja uvrščali na lestvice najbolj priljubljenih politikov.
Detajlirani opis dogajanja
Slovenski politik in diplomat Milan Balažic, ki je trenutno, kot pravi, »v vsiljeni vlogi disidenta«, je pri založbi Pasadena izdal knjigo Zakaj je Slovenija postala samostojna država. Njen podnaslov je Pogumen skok v prihodnost, kar še dodatno ilustrira s smučarskim skakalcem na naslovnici.
Balažic je začel politično kariero v času slovenske pomladi kot član ožjega vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije, na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bil glavni pobudnik predčasnega odhoda slovenske delegacije, leta 1990 pa bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za poslanca v slovenski parlament.
Njegova knjiga je obsežna in poskuša z zgodovinopisno natančnostjo in detajliranostjo zajeti vse dogodke, ki so spremljali osamosvojitev Slovenije ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Knjiga tvorca
Oman je privolil v daljši pogovor s slovensko zamejsko časnikarko Eriko Jazbar ter pravnikom, visokošolskim učiteljem in kmetom Dejanom Valentinčičem, ki so ga strnili v knjigi. Skozi pogovor je opisana življenjska pot tega ključnega tvorca slovenske pomladi, od vseh življenjskih obdobij pa je najbolj natančno opisano prav obdobje osamosvajanja Slovenije.
Knjiga prinaša odgovore na nekatera vprašanja, ki do zdaj niso bila podrobneje pojasnjena, njena glavna odlika pa je, tako pravijo v založbi, da nas Ivan Oman spusti v svoj notranji svet. Spoznamo, kaj ga je gnalo skozi življenje, v kaj je verjel in v kaj še vedno verjame.
V zadnji jugoslovanski vladi
Pri založbi Modrijan so se priključili praznovanju 25-letnice slovenske samostojnosti s knjigo Jožefa Slokarja Listi iz dnevnika. Gre za avtobiografijo človeka, ki je začel kariero v gradbenem podjetju Primorje iz Ajdovščine, bil predsednik poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva v Ljubljani, leta 1989 pa bil imenovan za zveznega sekretarja za promet in zveze v vladi Anteja Markovića.
Tako je bil v ključnem trenutku na ključnem mestu in je lahko kot član zadnje jugoslovanske vlade od blizu spremljal razpad države. Gre torej za pogled na prelomno dogajanje z drugega zornega kota – iz glavnega mesta. Zanimiv je predvsem njegov pogled na tedanjo vlogo armade in njenega vodstva.
Knjiga opisuje mladost Jožefa Slokarja – delno jo je preživel pod italijansko okupacijo, delno pa v povojnem času. Predstavljene so vse etape njegove poklicne poti v času socialistične države. Slokar je pozneje izstopil iz politike in se podal na pot samostojnega podjetnika.
V knjigi avtor pokaže tudi na nekatere ureditve in razmere, ki novi samostojni državi ne dopuščajo, da bi postala »svetilnik Evrope« in »potnik na evropskem vlaku«, so zapisali v predstavitvi.
