Predstavitvena informacija

Otroci, ki berejo, so v prednosti

Vse več raziskav potrjuje, kako zelo pomembno je (skupno) branje za razvoj otroka ter njegovo uspešnost v šoli in življenju.

Objavljeno
02. oktober 2020 08.38
Posodobljeno
02. oktober 2020 08.38
Za zdravo rast otrok potrebuje vitamine. Da bo uresničil svoje sanje, pa potrebuje knjige in branje. Foto Saša Kovačič
Z branjem otrok razvija številne spretnosti, ki so v življenju ključne in zaradi katerih je dobesedno v prednosti pred vrstniki, ki ne berejo. Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih pa je predvsem družinsko branje, je prepričan poznavalec založništva, knjig in branja ter avtor knjige Berem, da se poberem dr. Miha Kovač.


 

Branje je krepitev vezi

Pri branju otrokom ne gre samo za to, da pred spanjem slišijo pravljico. Če bi šlo samo za to, bi zadoščal pametni telefon. Ko zvečer otroku beremo, se skupaj z njim umirimo in odklopimo od dnevnih tegob in vseprisotnih zaslonov. Gre torej tudi za to, da skozi tovrstno večerno branje vzpostavimo vez z otrokom, ki je dovolj močna, da vzdrži ne glede na vse, kar se nam v življenju pozneje zgodi. Poleg tega si skozi branje otrok krepi besedni zaklad, srečuje se z besednimi zvezami, ki v vsakdanjem govoru ne obstajajo, uči se vživljati v knjižne junake in razmišljati skozi oči drugih … Vse to pa je za zanj neprecenljiv trening za empatijo in mišljenje.
 




Če otroku beremo, ga učimo misliti

Ena večjih zablod našega časa je, da se otrokom ni treba ničesar učiti na pamet, ker je tako ali tako vse znanje na spletu. Toda če ne znamo misliti, nam podatki in informacije na spletu ne pomagajo kaj dosti, saj jih nismo sposobni razumeti. Zato je treba znanje ponotranjiti, to pa lahko storimo le tako, da usvojimo širok in globok besedni zaklad, s katerim znamo logično, analitično in kritično razmišljati. Kot pravi dr. Miha Kovač: »Če to obvladam, postane splet ojačevalec moje pameti; če mi pri tem spodleti, postane splet ojačevalec moje neumnosti.«
 

Spodbujajmo otroke k branju

Za skupno listanje knjig in branje z otrokom ni nikoli prezgodaj. Sprva malčku ponudimo knjige za igranje – iz blaga, lesa, kartona. Poimenujmo stvari na slikah, skupaj glejmo ilustracije, sprva le pripovedujmo, potem berimo. Branje naj postane sestavni del družinskega vsakdanjika – obred oziroma dobra navada kot umivanje zob. Pomembno je, da otroku beremo kar se da raznolike knjige – tako bo spoznaval različne svetove, kulture, junake, tematike, sloge, žanre in postopoma odkrival svoje interese. Bodimo potrpežljivi – tudi če otroku pozornost pade ali če moramo že petnajstič prebrati isto knjigo. 

Tudi ko otrok že samostojno bere, ohranjajmo navado skupnega branja. Berimo otroku, dokler želi. Preberimo mu kak odlomek iz knjige, ki jo beremo sami. Ponudimo mu stripe, knjige, po katerih so posneti filmi ali serije, starejšemu šolarju tudi že kakšno knjigo za odrasle. Morda ga bo bolj kot mladinski roman pritegnila kriminalka Agathe Christie. Podarimo kdaj otroku vrednostni bon za knjigarno – lov za pravo knjigo je pravi lov na zaklad. 


 

Domača knjižnica je zelo pomembna

V državah članicah OECD od leta 2000 opravljajo raziskavi (PISA in PIAAC), s katerima merijo matematične in bralne kompetence otrok in odraslih. V okviru teh raziskav zbirajo tudi podatke o velikosti domačih knjižnic in jih primerjajo z bralno pismenostjo sodelujočih otrok in odraslih. Kot pojasnjuje dr. Miha Kovač, je del rezultatov precej presenetljiv: »Odrasli s srednjo izobrazbo, ki so se rodili z vsaj srednje veliko knjižnico, so bralno in matematično enako pismeni kot odrasli z eno stopnjo višjo izobrazbo, ki so odrasli v družini brez knjižnice. Kar zadeva bralno in matematično pismenost, lahko z branjem knjig preskočimo eno stopnjo izobrazbe.«
 

Po dobro branje za otroke v Mladinsko knjigo

Da se splača poskrbeti za dobro založeno domačo knjižnico, je torej dokazano. Za zdravo rast otrok potrebuje vitamine, da uresniči svoje sanje, pa knjige in branje. Domačo knjižnico lahko z zimzelenimi in sodobnimi biseri otroške književnosti dopolnite v več kot 50 knjigarnah Mladinske knjige po vsej Sloveniji ali v spletni knjigarni emka.si.
 
image
FOTO: Mladinska knjiga


Ko se boste oglasili, ne spreglejte Zlatih Andersenovih pravljic, razkošne knjige s 37 večnimi pravljicami, prevedenimi neposredno iz danščine, in čudovitimi ilustracijami 11 vrhunskih slovenskih ilustratorjev. Uživajte ob mednarodni slikaniški klasiki Tiger, ki je prišel na čaj ali ob čudoviti harmoniji pesmi Anje Štefan in podob Jelke Reichman v slikanici Imam zelene čeveljčke. Oboževalce avtorskega tandema, ki je ustvaril Zverjaščka, bo navdušila nova slikanica Zog s priloženim DVD-jem, sočno in zabavno slikanico Vesoljčki pa je ustvaril slovenski tandem dveh bratov: Andreja in Roka Predina. Ne spreglejte še pesniške zbirke Rimuzine in črkolazen, za katero je Andrej Rozman - Roza pred kratkim dobil nagrado večernica. Ob slikanicah z otroki lažje spregovorite tudi o zahtevnih temah. Poetična slikanica Za vedno subtilno spregovori o smrti in žalovanju, večkrat nagrajena slikanica Tomi in Maša pa o grozotah vojnih viher. 

In kakorkoli že razporejate družinski čas – časa za branje z otroki ne sme zmanjkati!