Tiskane izdaje
Mednarodna ustanova Forum slovanskih kutur (FSK) po nekoliko negotovih začetnih korakih že nekaj let rojeva spodbudne rezultate.
Eden od njih je zbirka Sto slovanskih romanov, ki je zabeležila že 65. izdajo. V Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana je do 22. marca na ogled razstava, ki postavlja na ogled najboljše in najbolj reprezentativne avtorje sodobnega slovanskega romana, uvrščene v to zbirko.
Razstava je bila premierno predstavljena v palači Unesca v Parizu, gostovala je tudi že na Dunaju. Razstavo v ljubljanski Mestni hiši spremljata dva dogodka – 7. marca pogovorni večer z naslovom Ženski cikel: Kje so ženske na slovenskem Parnasu?, 20. marca pa z naslovom Moč literature, moč razumevanja: Zbirka 100 slovanskih romanov.
Sicer pa je eden najpomembnejših dogodkov v življenju Foruma te dni odprtje Centra slovanskih kultur v Beogradu. Pogovarjali smo se z direktorico FSK Andrejo Rihter.
Andreja Rihter. Foto: Brane Piano/Delo
Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur deluje že skoraj 14 let. V prvih letih je bilo na delu veliko »slovanske anarhije«, neorganiziranosti. Kako pa deluje Forum danes?
FSK je bil ustanovljen junija 2004 na Brdu pri Kranju, podpisnice Akta o pristopu k Ustanovi so bile vse slovanske države razen Češke republike. Ni šlo ravno za neorganiziranost, bolj je šlo za to, da se je bilo potrebno dogovoriti za skupne vsebine, kar je bilo pri tako različnih državah zelo težko. Potem ko smo se 2006 dogovorili za prvi večji projekt, zbirko 100 slovanskih romanov, smo nadaljevali s projekti na področju dediščine. Danes Forum povezuje več tisoč posameznikov in mnogo kulturnih, izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih ustanov v vseh 13 državah.
Nekoč so nekateri kritiki menili, da je projekt 100 slovanskih romanov preveč megalomanski in da kriterij izbora (samo romani, ki so izšli po letu 1989) ni pravi. Kaj se kaže danes – koliko so bile kritike na mestu?
Projekt se je od zunaj zdel velikopotezen, toda sama sem vseskozi verjela v to velikopoteznost, saj sem videla pred seboj cilj, 100 najboljših vrhunskih avtorjev, povezanih v eno zbirko. Kritiki so se k sreči motili, saj so danes naši avtorji brani in prevajani, pa tudi prejemniki številnih domačih in mednarodnih nagrad.
Koliko od predvidenih 100 slovanskih romanov je do sedaj izšlo? Katere so bile po vašem mnenju najbolj odmevne izdaje v zbirki?
Doslej je izšlo 65 romanov. Devet vključenih držav (Belorusija, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Rusija, Slovaška, Slovenija in Srbija) je pripravilo sezname dvanajstih avtorjev in avtoric, tako da jih je skupno predvidenih za izdajo 108. Težko primerjam prevode, saj je vsak zase nekaj posebnega in z gostovanji pisateljev odmeva v državi, kjer izide. Lahko pa izpostavim projekt Slawa, zbirko, ki je začela svojo pot v okviru Kreativne Evrope, prevod Posmehljivega poželenja v portugalščino in gostovanje Draga Jančarja v Braziliji.
Katera država je do sedaj izdala največ romanov?
Največ romanov je izdala Srbija, in sicer 22.
Se že kaže nadaljevanje projekta Sto slovanskih romanov?
Nadaljevanje projekta je zbirka Pečat. Vključuje knjige umetnikov, intelektualcev, politikov, znanstvenikov in diplomatov, ki so s svojim delovanjem pustili pečat preko svojih osebnih meja. V zbirki Pečat je 22. februarja v ruskem jeziku izšla knjiga Janeza Drnovška.
Koliko in kako se udejanjanjo druge, neliterarne razsežnosti medslovanskega kulturnega sodelovanja – mislim na muzealstvo, kulinariko in druge projekte?
Drugo veliko področje delovanja foruma je področje dediščine. Tukaj je treba izpostaviti nagrado Živa za najboljši slovanskih muzej, ki jo bomo letos bomo podelili petič. Nagrada Živa povezuje strokovnjake iz vse Evrope, ne le slovanskih dežel, in posprešuje izmenjavo znanj in vedenj o materialni in nematerialni kulturni dediščini. S projektom S Slovani za mizo prvič predstavljamo kulinarično tradicijo vseh 13 držav v eni knjigi, zakladnici Unescove nematerialne kulturne dediščine. Naj omenim še mednarodno poletno šolo muzeologije, ki deluje pod okriljem Piranove – mednarodnega centra za raziskovanje dediščine v Piranu. Pred tremi leti smo začeli projekt Skupaj, ki povezuje 12 državnih arhivov. Letos bo rezultat našega dela razstava Ženske in Velika vojna v Strassbourgu na sedežu Sveta Evrope.
Katere države so pri forumu najbolj aktivne? Od zunaj se zdi, da sta to ena najmanjših in največja slovanska država, Slovenija in Rusija.
Aktivnost držav v forumu lahko merimo glede na število dogodkov in število prebivalcev. Tega izračuna nimamo, ga bomo pa naredili, zdi se pa, da izstopa pa več držav. Glede vsebinskih prioritet, na primer 2018 je leto svetovne kulturne dediščine, se aktivnosti po državah spreminjajo.
Ali je Forum slovanskih kultur finančno dobro preskrbljen?
Za osnovno delovanje lahko rečem, da smo zadovoljivo preskrbljeni. Nove ideje in razvoj tehnologij povezovanja pa potrebujejo nove finančne vire.
