Paula Hawkins - Pod gladino je vse drugače

Človeška duševnost je raznolika, skrivnosti temačne, posledice pa srhljive. To je osnovna usmeritev britanske pisateljice­ Paule Hawkins, ki je z romanom­ Dekle na vlaku leta 2015 prinesla svež veter v psihološke ­srhljivke. Že naslednje leto so roman prenesli na filmsko platno z Emily Blunt v glavni vlogi.

Letos je Paula Hawkins izdala drugi triler Pod gladino, ki je več kot zadovoljiv naslednik romana Dekle na vlaku. Knjiga je kmalu po izidu izšla tudi pri nas (Mladinska knjiga, prevod Danica Križman), ponuja pa prav tako napeto in morda celo še temačnejše branje.

Paula Hawkins se je rodila 26. avgusta 1972 v Rodeziji, ki je bila nepriznana država, nastala po koncu britanske imperialistične okupacije in pred oblikovanjem države Zimbabve. Njen oče je bil tam profesor ekonomije in novinar, ki je pokrival predvsem finance. Ko se je s sedemnajstimi leti preselila v London, je študirala isto kot oče in sprva delala kot novinarka na finančnem področju. Izdala je tudi knjigo The Money Goddess z nasveti ženskam, kako naj upravljajo svoje finance. Poleg novinarstva se je hotela uveljaviti tudi kot pisateljica.

Pod imenom Amy Silver je leta 2009 pisala romantične komedije, ki pa niso vzbudile zanimanja pri bralcih. Že v teh delih, ki so slogovno zapisana lahkotnosti in svetlobi, je utrla pot temi, ki jo je razvila v svojem prvem psihološkem trilerju Dekle na vlaku. Kot kaže, se je osrednji lik zafrustriranega dekleta, alkoholičarke z luknjami v spominu, dobro prijel.

To je kompleksno napisan roman, v katerem bralec po plasteh razkriva, kaj se je v resnici zgodilo, pa še takrat ni prepričan, da je izvedel vse, kar bi hotel vedeti. Knjigo so prodali v več kot dvajsetih milijonih izvodov v petdesetih državah in štiridesetih jezikih in zdaj se tudi Paula Hawkins lahko ravna po nasvetih iz svoje knjige, kako upravljati ­denar.

Temačna reka

Podoben pristop je uporabila tudi v temačnem romanu Pod gladino, prav tako psihološkem trilerju, ki je že svetovna uspešnica, prevedena v številne jezike. Tokrat je stopnjevala temačnost, zmedo, različne zorne kote in fragmentirano odstiranje skrivnosti ter počasno in delno seznanjanje s (subjektivno) resnico, ki jo razkriva prek enajstih nastopajočih likov. Zgodba se dogaja v angleškem podeželskem mestecu Beckford, ki leži ob reki, ta pa je močno zaznamovala preteklost, sedanjost in prihodnost mesta. Reka se z enigmatično temačnostjo pretaka po vsaki strani knjige in je v vseprisotnosti kar nekoliko strašljiva.

Reka ima tudi tolmun, v katerem se poleti kopa mladina in v katerem so svojčas preverjali, ali je neposlušne ženske dobil v kremplje hudič. Če je ženska, obtožena čarovništva, priplavala na plan, jo je rešil hudič. Če je potonila, je bila zagotovo nedolžna. Ta temačni tolmun je tudi kraj številnih samomorov žensk, ki jih je povozilo življenje ali okolica.

K tej reki in tolmunu se vrne ­Jules Abbott, ko izve, da je njena sestra Nel tam končala življenje. V tem mestecu v mlinu na reki je namreč njihova družina preživljala poletja, njena sestra Nel pa se je kasneje preselila tja s hčerjo Leno.

Trmaste ženske

Prepletanje subjektivnih resnic je precej zavajajoče in ta nenavadni postopek je Paula Hawkins mojstrsko uporabila v romanu Pod gladino. Napeto branje presega žanrsko srhljivko ali kriminalko, kajti to je predvsem pisanje o zoprnih, trmastih, samostojnih in svojeglavih ženskah, ki nočejo vedeti, kje je njihovo mesto v družbi.

V urejeni družbi naj bi bila ženska brezpogojno podrejena moškemu in ga ubogala ne glede na vse. Vse drugo naj bi bilo feministično, liberalno, pornografsko pojmovanje svobode, ki naj bi je bile deležne ženske. Take misli so gonilo konflikta romana Pod gladino. In seveda strah, kajti ustrahovanje deluje le, če je ustrahovanca strah. In strah je kot kislina, ki razžre in uniči vse.

Paula Hawkins je gotovo zajela veter v jadra pisateljic psiholoških trilerjev, ki ga je spodbudila Gillian Flynn z romanom Ni je več. O romanu Dekle na vlaku je povedala, da je to bil njen zadnji poskus pisateljevanja, ker je imela že vsega dovolj. Po štirih knjigah pod psevdonimom in prvi pod njenim imenom je vso svojo stisko in tesnobo zlila v Dekle na vlaku, ki je postala uspešnica.

Premik od pisanja sončnih ljubezenskih romanov v megličasto temačnost je pojasnila z nasmehom, »da se je veliko slabih in tragičnih stvari zgodilo na koncu mojega četrtega ljubezenskega romana. Nihče ga ni kupil.«