Pisateljska spovednica: Slavko Pregl

Slavko Pregl ni samo eden najbolj branih slovenskih pisateljev, temveč je tudi človek z dolgo­ in bogato kariero v slovenskem založništvu. Pri ­Mladinski knjigi je prehodil pot od vajenca do ­direktorja, bil direktor agencije za knjigo, predsednik Društva slovenskih pisateljev, samostojni založnik, predsednik Društva Bralna značka Slovenije ... Njegova najbolj znana mladinska dela so Geniji v kratkih hlačah, Odprava zelenega zmaja, Srebro iz modre špilje in Usodni telefon. Nazadnje je mlado občinstvo lahko bralo njegovo slikanico Kraljična/Pošast (Sodobnost International).

Katera je prva knjiga, ki ste jo prebrali?

Lahko da je bilo to Popotovanje piščeta Pikca in potem vse slikanice iz zbirke Čebelica in knjige iz zbirke Sinji galeb, ki smo ju imeli naročeni doma. Še posebej Bratovščina Sinjega galeba, Dečki Pavlove ulice, Tajno društvo PGC, Nepremagljiva enajsterica, Tom Sawyer in Huckleberry Finn, Profesor Modrinjak …

Kakšne ocene ste dobivali za šolske spise?

Vedno petice. Ob spisu Šolska torbica pripoveduje mi je učiteljica Venceslava Kušlan v četrtem razredu osnovne šole rekla: 'Slavko, če boš priden, iz tebe nekoč še nekaj bo.'

Opišite trenutek, ko ste spoznali, da boste po poklicu pisatelj.

V pisanje me je zapeljal urednik Pionirskega lista Valter Samide. Od pisanja gospodarskih komentarjev za Mladino me je zvabil k pustolovščinam in humorju za najmlajše bralce. Naša ekonomija in humor imata ­veliko skupnega. Od veselih Odprave zelenega zmaja in Genijev v kratkih hlačah naprej se nisem mogel več ustaviti. Pisatelj nisem po poklicu, pisatelj sem iz ljubezni.

Imate kakšne ustvarjalne rituale?

Samo enega: zgodbo najprej sestavim v glavi in potem vse skupaj hitro prepišem. Praviloma je to poleti.

Imate, ko pišete, več težav z začetki ali konci?

Če ne boste nikomur povedali, vam priznam, da nimam težav niti z začetki niti s konci. Moja težava je drugje. Mislil sem, da bom po petdesetih začetkih in petdesetih koncih svojih knjig pa prevodih v petnajst jezikov lahko poslej lagodno preskrbljeno dremal. Pa sem se zmotil. Potrebujem torej še kar nekaj začetkov in koncev.

Katere knjige nikoli niste mogli prebrati do konca?

Preveč jih je, tudi takih, ki jih sploh nisem začel. Čim prej se je treba sprijazniti s tem, da vseh dobrih knjig nikoli ne bomo prebrali. To naju z Barbaro kljub temu ne ovira pri kupovanju.

Kako izberete imena svojim likom?

Zlahka; malo pogledam naokrog, pri zgodbah za otroke pa malo bliže.

Knjiga, ki vas je spravila v jok?

Zadnje čase me bolj spravljajo v jok (in jezo) nekateri ljudje, ki modrujejo o knjigah.

Kolikokrat so vam zavrnili rokopise in s kakšnimi utemeljitvami?

Dvakrat. Pozneje z večernico nagrajeno knjigo Srebro iz modre špilje mi je prvi urednik zavrnil, rekši, da je v njej preveč erotike in da tega pač ne more objaviti. (To vprašanje ste mi žal zastavili prepozno, bojim se, da knjige ni več na trgu in založnik od namigovanja na erotiko ne bo imel zaslužka.) Pozneje nominirano slikanico Zvezda s čepico so mi najprej zavrnili z utemeljitvijo, da so to zgodbe, ki si jih o svojih otrocih pripovedujemo starši in za širše bralstvo niso zanimive.

Katere literarne junake bi radi spoznali v živo?

Osebno poznam veliko literatov in mi je že to čisto dovolj.

Najbolj zanimiv odziv bralcev na vaše knjige?

Nekoč sem moral na osnovno šolo v Beli krajini, pa mi je stoenka odpovedala. Izposodil sem si službeni avto od prijatelja, direktorja založbe. Po koncu pogovora s šolarkami in šolarji mi je neki fantič razložil: 'Ko bom velik, bom pisatelj, da bom imel tako lep avto, kot ga imaš ti.' Na neki ljubljanski šoli pa mi je deklica s kitkami zaupala: 'Ti si drugi najljubši pisatelj moje mamice.' Ko sem ugibal, kdo je prvi, sem zgrešil.

V kakšnem odnosu ste s knjižnicami? Velikokrat plačate zamudnino?

Kot bralec hodim v knjižnico samo poleti v Piranu. Imava zelo lep odnos, zamudnine nisem plačal še nikoli.

Kakšno knjigo bi radi napisali, pa vam ne uspe?

Pisanje je najlepša človekova svoboda. Prav vsako knjigo, ki sem si jo zaželel, sem brez težav napisal.