Tiskane izdaje
Predsednik DS Mitja Bervar je spomnil, da je prav letošnje leto ključno za razmislek o prenovi kulturno-političnega modela, ki ga nalagata Nacionalni program za kulturo (NPK) 2014–2017 in koalicijska pogodba. Poudaril je, da bo kultura tavala, dokler ne bo imela vsaj dveh odstotkov proračunskih sredstev.
Peršak je povedal, da izhodišča za prenovo kulturnega modela, ki so bila na voljo udeležencem posveta, niso strategija razvoja kulture, temveč zgolj neke vrste opomnik, o čem vse morajo na ministrstvu razmišljati, ko se lotevajo prenove. Spomnil je, da je letošnji proračun v nasprotju z lanskkim pet milijonov višji.
Po njegovih besedah mora imeti prenova kulturno-političnega modela tehtne razloge in vizijo. Pomembno se mu zdi, da se o spremembah razmišlja stvarno, na podlagi tega, v kakšnem okolju se prenova dela, s kakšnimi potenciali se razpolaga in kakšne cilje je mogoče doseči. Sam se vselej zavzema za dialog z vsemi deležniki.
Kaj sploh je javni interes za kulturo?
Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoran Božič je opozoril, da je treba vsem skupinam kulturnikov omogočiti čim bolj enakovredno kulturno ustvarjanje. Govor je bil tudi o tem, da je pomembno jasno opredeliti, kaj sploh je javni interes za kulturo ter kaj posamezniki in skupnost od kulturnikov pričakujejo.
Nekaj govorcev je opomnilo, da vlada močno prepričanje, da so spremembe v kulturi pomembne, ko pa se začnejo dogajati, se jih ustrašijo, saj si nihče ne želi biti na slabšem.
Podanih je bilo kar nekaj konkretnih predlogov. Pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik je predlagal, da bi v nov kulturni model vgradili »prehodnost namesto otrplosti«. V sistem javnih zavodov bi bilo po njegovih besedah smiselno vgraditi sistem kvot, kot ga pozna javna televizija. Tako bi določen delež programa s finančnimi možnostmi zavodov ustvarili zunanji producenti.
Ta predlog pa se ni zdel dober članu strokovnega sveta RTV Slovenija Mitji Rotovniku, saj bi bil »pregrob poseg v integriteto in celovitost delovanja javnih zavodov«. Strinjal pa se je, da je treba v nov krovni zakon v kulturi vnesti kvote za neodvisne producente. Nujna se mu zdi tudi prenova kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, ki bo kmalu stara 25 let.
Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski in Rotovnik sta opozorila na vlogo NPK 2014–2017. Rotovnik ga je označil za »lepo pravljico za lahko noč« in dodal, da »takšnega NPK, kot ga imamo trenutno, ne smemo imeti nikoli več«.
Uršula Cetinski je politikom sporočila, naj bodo bolj pozorni pri sprejemanju dokumentov na področju kulture, prav tako naj bedijo nad uresničevanjem tistega, kar v njih piše. V sedanjem NPK so namreč ugotovili velika odstopanja in menijo, da bi bila potrebna revizija dokumenta. Govornica je izpostavila tudi perečo problematiko javne kulturne infrastrukture.
Ministrstvo za kulturo pogosto zbirokratizirano in generator problemov
Borut Smrekar, ki je skupaj z Rotovnikom in Vesno Čopič član skupine SRČ, je prav tako opozoril na številne zagate, na katere so že opozarjali v SRČ. Ob koncu je ostro nagovoril ministra: »Ministrstvo za kulturo je pogosto zelo zbirokratizirano, disfunkcionalno, pogosto nekontrolirano in pogosto generator kakšnih problemov.« Dodal je, da to dopušča možnost za vodenje zasebnih politik, ki imajo lahko škodljive posledice, in pozval k nuji evalvacije izvajanja kulturnih programov.
Andrej Srakar, sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja, je operiral z natančnimi podatki. Med drugim je poudaril, da je kultura področje, ki je na meji med trgom in državo ter potrebuje prvega in drugo. Predstavil je, da je bila Slovenija le ena od držav, ki je znižala sredstva v kulturi v času gospodarske krize, in dokazal, da je delež samozaposlenih v kulturi že dolga leta približno enak, ne pa da narašča.
O samozaposlenih in položaju nevladnih organizacij (NVO) v kulturi je spregovorila tudi predsednica društva Asociacija Jadranka Plut. Opozorila je, da v trenutnih izhodiščih ti dve skupini nista pravilno obravnavani, o čemer so sicer opozorili že na ponedeljkovi novinarski konferenci društva.
Peršak je v repliki povedal, da na ministrstvu ne nameravajo ukiniti statusa samozaposlenega v kulturi ali zmanjšati števila samozaposlenih. Razmišljajo pa o tem, da ni dobro, da je status zgolj socialni institut, samozaposleni pa nimajo dela. »Ni prav, da ministrstvo sredstva za projekte na koncu porabi za čisti socialni transfer,« je menil.
Minister za kulturo je posvet ocenil kot dober in koristen: »Podanih je bilo veliko dobrih priporočil, ki jih kaže upoštevati.«
