Poezija Vinka Möderndorferja, ki se utaplja

Vinko Möderndorfer je pripravil antologijo svojih pesmi iz že objavljenih del (Kako se dan lepo začne, Madonca fleten svet, Zakaj so sloni rahlospeči, Luža, čevelj, smrkelj in rokav …), nekaj pa jih je v zbirki Pesmi in pesmičice (Mladinska knjiga) objavljenih prvič. Pesmi so zelo raznolike po vsebini, zgradbi in rimi, nekatere nagovarjajo že predšolske otroke, druge najstnike, vse pa vse, ki imajo radi poezijo.

V antologiji je več kot polovica pesmi novih, druge so »iz predalov« ali malo starejše. Zbral je tiste, ki so mu všeč, kar je bilo težko, kot pravi sam, saj so mu vse pri srcu. Precej so raznorodne, a jih je poenotila likovna podoba Suzi Bricelj. To je knjiga pesmi o mladosti. Ilustratorka pravi, da ji je dala poezija veliko svobodo pri ustvarjanju, da je lahko prispevala povsem svoje likovne pesnitve. Bila je lahko razkošna v barvah. Uspelo ji je.

Kako nastane pesem, sprašujejo pesnika večkrat, toda Möderndorfer odgovarja, da ne ve. Ve pa, komu je pesem namenjena – njemu. Nikoli jih ni pisal z mislijo na nekoga, ki bi mu bile namenjene. Vedno pa je vesel, če so še komu pesmi všeč tako kot njemu in jih vzame v roke. Pesmi in pesmičice v tej knjigi so igrive in zlahka prebavljive. Zdi se, da so napisane iz nekakšne radosti ali v trenutkih breztežnosti življenja, ko te potegnejo sanje, čez dan ali ponoči.

Mimogrede spoznamo »Ševalje«, backe od blizu, dolgo štango Ulično svetilko, začutimo vrtnico, kamilico in preslico … Da se izognemo spremni besedi, ki leze z ene pesmi na drugo, zapišimo samo še to, da je to čista poezija, prijetna za naše in uho mlajšega poslušalca. Smejoče se dekle, ki se je »izgubilo« v pesmi Poletno cvetje, razpira nova branja poezije. In smejočih se. Zaljubljenih, začaranih ali kako drugače zamišljenih v tej knjigi poezije ne manjka. Ilustracija pa ta (črkovni) svet še bogati.

Če beremo pesem Premagovanje časa ... Pesnik ga razpaca, ta dolgčas, po sveže pobarvani steni, ali ga pač prestoji na eni nogi. Likovna umetnica ga upodobi ali izpove z likovno govorico. Poglej njen dolgčas na straneh 82 in 83, kjer lahko vidiš, kako se pomenkujeta mlada ona in on, obdana s packami življenja. Knjigo odlikuje ljubezen dveh avtorjev: pesnika in likovnice.

»Pack življenja« v knjigi ne manjka, poezija pa tako ali tako, predvsem v tej knjigi, omogoča vedrino duha. No ja, vemo tudi za tisto, ki ponudi globino duha in nepopisen razmislek o našem obstoju, a s poezijo Vinka Möderndorferja lahko v Pesmih in pesmičicah odjadrate v svoje otroštvo. Kar ni nujno slabo. Lahko je celo prijetno, še posebno če začutite poezijo kot gibanje, likovno podobo pa kot dodaten veter v laseh.