Poletno branje: Trupla na plaži, smeh v gorah

Katero knjigo vzeti s sabo na plažo ali v hribe, je trenutno glavno vprašanje marsikaterega dopustnika. Pregledali smo ponudbo nekoliko lažje literature in še najbolj vztrajno iskali trupla in humor.

Kriminalke za pod sončnik

Robert Galbraith je alter ego slavne J. K. Rowling, avtorice Harryja Potterja, ki se je očitno naveličala čarovnij in se lotila kriminalk. Po odmevnem in uspešnem tovrstnem prvencu Klic kukavice, v katerem je spravila v življenje občasno nerodnega, pogosto nespretnega, a srčnega zasebnega detektiva Cormorana Strika, je pred nami nadaljevanje. V Klicu kukavice je uspešno rešil primer umorjene manekenke, v drugi knjigi Sviloprejka (Mladinska knjiga, prevod Nataša Müller) pa se nanj obrne žena uspešnega pisatelja Owena Quina, ki ga pogrešajo. Gospa Quine je prepričana, da gre le še za eno od moževih ekscentričnih odsotnosti, pa vendarle detektiva prosi, naj ga poišče. Kmalu pisatelja najdejo zverinsko umorjenega v nenavadnih okoliščinah. Počasi se razkrije, da je pripravljal knjigo z žaljivimi portreti znanih ljudi. Če bi knjiga izšla, bi uničila mnogo življenj, zato osumljencev ne manjka.

Poletno branje kriminalk skorajda ni mogoče brez novega, že dvajsetega primera znamenitega kriminalista Alexa Crossa, najuspešnejšega literarnega lika svetovnega pisateljskega rekorderja Jamesa Pattersona. V novem delu Prisega (Mladinska knjiga, prevod Miro Mrak) se neznanec loti Crossove družine, ki je zanj najpomembnejša na svetu. Cross bo storil vse, da bi svojce zaščitil, vendar če bo kakorkoli poskušal, bodo umrli. V kriminalki Oče strahu iz serije uspešnic ameriškega pisatelja Ethana Crossa (Učila, prevod Katja Benevol Gabrijelčič) si je morilec za zgled vzel Hannibala Lecterja, le da si je prisegel, da ga bo v vsem še presegel. Tudi tu je tarča nasilja družina, saj oče ugotovi, da so njegove domače ugrabili. Edini način, da jih reši, je, da ubije nedolžnega človeka. Ugrabitelja, ki sili nedolžne ljudi v tako dilemo, poimenujejo Prisiljevalec. Reševanja srhljive družinske zgodbe se loti posebni agent Marcus Willliams iz organizacije Pastir.

Seveda v poletnem izboru kriminalk ne smejo manjkati trupla, ki jih proizvajajo fikcijski morilci izpod peres skandinavskih avtorjev. In najboljši med njimi je nedvomno Norvežan Jo Nesbø. Pravkar ponujajo v branje v slovenščino sveže preveden triler Leopard (Didakta, prevod Maja Lihtenvalner, Primož Ponikvar). V njem se zdaj že sloviti detektiv Harry Hole umakne v Hongkong in se pred travmatičnimi izkušnjami zadnjega primera zateče v opijevo omamo. Hkrati v Oslu najdejo trupli dveh mladih žensk, utopljenih v lastni krvi. Ko se Hole vrne v Oslo, psihopat znova udari. Tako se detektiv loti iskanja morilca po svoje, sledi svojim občutkom. Bela kot sneg (Mladinska knjiga, prevod Julija Potrč) je druga knjiga trilogije Sneguljčica finske pisateljice Salle Simukka. Potem ko se je v prvem delu trilogije junakinja zapletla v nevarnosti finskega podzemlja, se v drugem delu odpravi na počitnice v Prago. Tu pa se pojavijo dekle, ki trdi, da je njena sestra, skrivnostna verska ločina in pa plačani morilec, ki jo namerava ubiti. Tako namesto turističnih ogledov mesta Sneguljčica po Pragi teče za življenje.

Z romanom Osumljenec (Učila, prevod Primož Trobevšek) avstralskega pisatelja Michaela Robothama prihaja k nam nov lik uspešne serije kriminalk, psiholog Joseph O'Loughlin. Ima utečeno prakso, predano ženo in ljubko hčer. Ko pa mu diagnosticirajo parkinsonovo bolezen, postane njegov briljantni um ujetnik telesa. O'Loughlinu najprej godi, da ga prosijo za pomoč pri raziskovanju odmevnega umora, kmalu pa ugotovi, da je žrtev ena od njegovih nekdanjih pacientk. Zato omahuje in si nakoplje tako pozornost antipatičnega detektiva kot gnev morilca. Drugo življenje (Učila, prevod Neža Vilhelm) je drugi roman mojstra napetega pisanja in avtorja uspešnice Preden zaspim Angleža S. J. Watsona. Julia, nekdanja fotografinja, zdaj pa žena uspešnega londonskega kirurga, izve, da so njeno sestro brutalno ubili v Parizu. S tem se ne sprijazni in začne raziskovati sestrino skrivnostno življenje.

Alex (Učila, prevod Špela Žakelj) je svetovno uspešna francoska kriminalka Pierra Lemaitreja. Lepo Alex Prévost ugrabijo, pretepejo in zaprejo v majhno leseno kletko. Ugrabitelj kot da želi le to, da bi umrla. Primera se loti pritlikavi in ostroumni višji kriminalist Camille Verhoeven, ki na začetku nima nobene sledi, zato mora najprej izvedeti več o Alex. Začne se bitka s časom, spopad med lovcem in plenom. Tudi v Bretanji ne gre brez kriminala, trdi Jean-Luc Bannalec v tretjem primeru komisarja Dupina Belo zlato (Učila, prevod Maruša Mugerli Lavrenčič). Zgodba se dogaja v solinah na polotoku Guérande, kjer si komisar Dupin ogleduje skrivnostne sode, na katere ga je opozorila novinarka Lilou Breval. Takrat nekdo strelja nanj, novinarka pa isto noč izgine. Začne se preiskava, polna lažnih alibijev, navzkrižij interesov, dramatičnih preobratov in zabeljena s starimi bretonskimi legendami.

Lažna mesta (Mladinska knjiga, prevod Neža Božič) so izvrstna in nagrajena kriminalka za mladino ameriškega pisatelja Johna Greena, avtorja uspešnice Krive so zvezde. Quentina Jacobsona pustolovska Margo Roth Spiegelman povabi na maščevalni pohod, drugo jutro ona izgine, Quentin pa jo začne iskati. Če ste menili, da je z znamenito Agatho Christie pokojen tudi znameniti zasebni detektiv Hercule Poirot, se seveda motite. Nedavno je izšel njegov nov primer Umori z monogramom (Mladinska knjiga, prevod Danica Križman), ki ga ni napisala slovita pisateljica kriminalk. Skrbniki njene intelektualne zapuščine so to zaupali Sophie Hannah, triinštiridesetletni angleški pesnici in pisateljici. Zgodba se začne, ko Poirotovo večerjo v mirnem londonskem bistroju zmoti mlada ženska, ki mu zaupa, da jo bodo umorili. Vendar ga prosi, naj ne išče in kaznuje njenega morilca. Ko bo enkrat mrtva, je prepričana, bo pravici zadoščeno. Kasneje v hotelu London umorijo tri goste. Vsak umorjeni je imel v usta položen manšetni gumb. Je med umori in prestrašeno žensko kakšna povezava? Medtem ko se Poirot trudi, da bi nekako povezal te nenavadne koščke uganke v celoto, pa morilec že pripravlja nov umor.

S smehom v gore

Kot kaže, življenje literarnih junakov tudi po smrti avtorjev ni noben problem. Po Poirotu sledi še podaljšek zgodbe o Arthurju Dentu, galaksijskem popotniku, ki se je v petih knjigah iz serije Štoparski vodnik po galaksiji loteval kozmičnih vprašanj. Ker pa očitno še ni vsega povedal, so za nadaljevanje zgodbe zaprosili irskega pisatelja Eoina Colferja, ki je napisal še šesti del Pa še tole …(Pivec, prevod Alojz Kodre). Dogajanje se začne v klubu Beta, ko Arthurjevo druščino tik pred uničenjem Zemlje reši Zaphod Beeblebrox z ladjo Zlato srce, ki jo namesto računalnika Edija zdaj upravlja leva polovica možganov njegove druge glave. Vendar nerodni Ford Prefect zamrzne to polovico možganov in vse kaže, da so pogubljeni. A pojavi se nesmrtni Ovečeni Velepotež in jih reši, nakar s svojimi žalitvami tako razjezi Zaphoda, da mu ta obljubi smrt, in Velepotež, naveličan življenja, se z veseljem strinja. Ne smemo pozabiti tudi na to, da Vogoni hočejo uničiti vse Zemljane.

Za nekaj črnega humorja je poskrbela norveška pisateljica Kjersti Annesdatter Skomsvold v delu Hitreje ko grem, manj me je (Modrijan, prevod Jana Kocjan). Ostareli Mathei Martinsen se skoraj nič ne dogaja, nima družabnih stikov, njena vez s svetom sta zgolj televizijska oddaja in obisk trgovine. Smisel bivanja ji dajeta mož in soočanje s smrtjo. Zato se odloči, da si bo popestrila življenje, in odpravi se na srečanje v dom za ostarele. Tam pa se vse zalomi. Pa naj še kdo reče, da je starost dolgočasna.

Županske kampanje pa se loti Domen, podeželski japi, ki bi rad rešil romsko vprašanje in Grosuplje preobrazil v najlepše mesto v Evropi. Ob boku mu stoji Taja, piarovka, ki naredi načrt za uspeh, vendar tik pred zmago odkrije nekaj, kar jo postavi pred ključno odločitev, je opisala v Piarovki (Miš) Petja Rijavec, ki je v to hudomušno delo prelila svoje poklicne izkušnje. Tragikomična je tudi zgodba o poletju 1992, ko Mikija zbašejo na avtobus in odpeljejo v hrvaški begunski center, ki se je je lotil bosansko-danski pisatelj Alen Mešković v romanu Ukulele jam (Miš, prevod Damijan Šinigoj). Ko se trudi ostati normalen v nenormalnih razmerah, mu zelo pomaga glasba.

Ko Jo Nesbø ne piše kriminalk, bralce rad spravlja v smeh. Po prvem delu o doktorju Proktorju in njegovem znamenitem prdoprašku je napisal nadaljevanje Časovna kad doktorja Proktorja (Didakta, prevod Marija Zlatnar Moe) z ilustracijami Pera Dybviga. Tokrat je doktor Proktor v težavah in eden od njegovih izumov Lizo in Bulleja pošlje na potovanje po času in prostoru. Pojavita se v Parizu, pozneje pa tudi v bitki pri Waterlooju, doživita francosko revolucijo in čas Ivane Orleanske, vse le zato, da bi rešila življenje in ljubezen. Še bolj ilustrirana je humorna stripovska zgodba Edinstvena Calvin in Hobbes (Didakta, prevod Ivana Gradišnik) izvrstnega Billa Wattersona. Dogodivščine navihanega šestletnika Calvina in njegovega plišastega tigra Hobbsa, ki je v njegovih očeh pravi živi tiger in nepogrešljiv prijatelj, veljajo za enega najboljših svetovnih stripov.

Zabavno čtivo je tudi delo slovaške pisateljice Daniele Kapitanove, ki je pod psevdonimom Samko Tale napisala fiktiven življenjepis Knjiga o britofu (Sodobnost International, prevod Diana Pungeršič), ki je povzročil pravi evforijo me slovaškimi bralci. Prinaša preprosto zgodbo 44-letnika iz slovaško-madžarskega mesta Komarno, ki s svojim trudom biti normalen bralca spravlja v začudenje nad tragikomičnostjo normalnosti nasploh.