Rdeči baron - Pilot, ki je rad lovil in ubijal

V slovenskem prevodu­ smo dobili biografijo o letalskem­ asu baronu Manfredu von ­Richthofnu. Z rdeče pobarvanim­ trokrilnim fokkerjem je postal ena najprepoznavnejših ikon velike vojne, ki je potekala pred stoletjem na evropskih tleh. Njegovo biografijo je leta 1927 napisal ­ameriški vojni dopisnik Floyd Phillips Gibbons.

Letalski as Rdeči baron je po svetu zagotovo bolj znan po tem vzdevku kot po pravem imenu in priimku, baron Manfred von Richthofen. Rodil se je 2. maja 1892 v Breslauu, današnjem Vroclavu na Poljskem, v vojaški družini pruskega plemiča in majorja Albrechta von Richthofna ter njegove žene Kunigunde. Raje se je ukvarjal z atletiko in športom, zlasti z jahanjem in lovom, kot posedal s knjigami. Na očetovo željo je šel v vojaško šolo in postal vojak, kar mu je ustrezalo, saj je oboževal jahanje. Postal je konjeniški častnik in bil od aprila 1911 podporočnik v 1. ulanskem polku.

Konjenica je bila vedno vojaška­ elita, njihova prvotna naloga pa so bile hitre akcije predvsem ­izvidniške narave. Manfred von Richthofen­ je rad ubijal. Skoraj vsak prosti trenutek je namenil lovu, saj je bil izredno tekmovalen in ga je vsaka ubita žival navdala s srečo. Imel je močen lovski gon, s katerim se je »proslavil« pri ubijanju vojakov na vzhodni fronti in letalcev na zahodni fronti velike vojne.

Obilica gradiva

Ameriški novinar ­Floyd Phillips Gibbons, ki je bil velik del kariere vojni dopisnik, je pripravil osebni pogled na življenje tega vojaka. V veliko pomoč mu je bila obilica gradiva, tako fotografskega, obstajajo pa tudi filmski posnetki, med drugim z njegovega pogreba. Obiskal je tudi njegov dom in v njegovi sobi videl številne trofeje, ki jih je pošiljal materi, na katero je bil zelo navezan. Njegovo sobo je spremenila v muzej, ki je poln spominkov s sestreljenih letal.

V prvi svetovni vojni so bila letala redka, letalske bitke še redkejše, sestreljeno letalo pa izjema, zato so se običajno letalci spustili do padlega letala in vzeli s sabo delček letala, običajno njegovo registrsko označbo. Enako usodo je doživelo tudi njegovo letalo, ko naj bi ga 21. aprila 1918 sestrelil kanadski pilot, ki je takrat letel za britansko vojno letalstvo Royal Air Force. To je letalskemu asu z desetimi zmagami v zraku uradno priznalo sestrelitev Rdečega barona, čeprav nekateri trdijo, da ga je sestrelilo streljanje s tal.

Gibbons je v biografiji objavil številna pisma, ki jih je Manfred von Richthofen pisal materi in iz katerih je razvidna njegova sla po tekmovanju, po napredovanju in strah, da bi njegov mlajši brat Lothar prej dosegel višje vojaške časti kot on. Čeprav je brez zadržkov metal bombe na ruske vojake na vzhodni fronti, je vendarle spoštoval na tisoče vojakov, ki so na obeh straneh v rovih bolj ali manj čakali na smrt. Tudi sam je bil nekaj časa med njimi.

Hitri razvoj letalstva

Zanimivo je, da je bil eden prvih Nemcev, ki je ob začetku prve svetovne vojne, 3. avgusta 1914, na ruski strani okupiral tedaj rusko vas Kielce, ne da bi se mu domačini upirali, saj so bili ignorantski do tujih vojakov. To ga je precej jezilo, kajti bil je željan akcije, kmetje, ki jih je vodil lokalni pravoslavni duhovnik, pa so jih preprosto sprejeli kot usodo.

A usoda je bila povsem drugačna, ko se je na zahodni fronti pridružil letalcem, ki so prvič v zgodovini aktivno posegli v vojno dogajanje in v veliki meri usmerjali potek vojne. Sprva le izvidniški poleti so se nato spremenili v lovske, ko je postal pilot v elitni vojaški lovski eskadrilji. Lažja letala, opremljena z mitraljezi,­ so bila namenjena spopadom v zraku, prestrezanju sovražnikovih bombnikov in njihovega lovskega spremstva.

Letalstvo se je med prvo svetovno vojno hitro razvijalo, piloti brez padal pa so bili nekakšni leteči vitezi, poosebljenje viteštva, romantični junaki, ki se borijo za domovino. Na drugi stani so bili težko topništvo in v blato ­zakopani ­vojaki.

Sestreljenega Rdečega barona so pokopali v Bertanglesu pri Amiensu v Franciji z vsemi vojaškimi častmi. Avstralski pešaki so njemu v čast izstrelili salve. Po vojni so njegove posmrtne ostanke izkopali in jih pokopali v Berlinu, kar so nacisti svojčas izrabljali v propagandne namene. Šele leta 1975 je dokončno našel mir v družinskem grobu v Wiesbadnu.