Saga o življenju in hrepenenju botaničarke Alme Whittaker

Pečat stvarjenja: roman o ženski, ki je bila tako predana znanosti, da je zanemarila intimno življenje.

Objavljeno
15. september 2014 17.31
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Ameriška pisateljica Elizabeth Gilbert si je pridobila svetovno­ slavo z dvema osebnoizpovednima in avtobiografskima knjigama Jej, moli, ljubi in Za vedno? Po vsem razmišljanju o smislu biti sam ali biti skupaj je v romanu Pečat stvarjenja pripravila nekaj drugačnega, čeprav se tudi dilema biti sam ali še s kom vleče skozi ves roman.

Pečat stvarjenja (Mladinska knjiga, prevod Vesna Velkovrh Bukilica) povzema življenje Američanke Alme Whittaker, ki se je rodila leta 1800 in se predala znanstvenemu raziskovanju ob skorajda neizživeti ljubezni. Elizabeth Gilbert se je lotila Pečata stvarjenja z velikansko predanostjo in skorajda znanstveno natančnostjo ter zgradila prepričljiv življenjepis fiktivne ameriške znanstvenice, ki je večino življenja preživela na očetovi posesti. Tudi ta je bil strasten botanik in z materjo sta ji ponujala spodobno otroštvo, polno raziskovanja, povsem drugačno od drugih premožnih dam v Novi Angliji.

Čeprav je zgodba osredotočena na botaniko, se v njej liki lotevajo tudi temeljnih vprašanj in dilem, od vloge črnskih sužnjev v ekonomiji Združenih držav Amerike do verske svobode, ženske svobode, spolne svobode in s tem priznane homoseksualnosti ter navsezadnje tudi znanstvene svobode. Alma Whittaker se počasi uveljavi med svetovnimi botaničnimi strokovnjaki in jo večinoma sprejmejo kot enakovredno, čeprav je pred več kot dvesto leti veljalo prepričanje, da ženske ne premorejo konsistentnih in znanstvenih misli.


Knjiga epskih dimenzij

Pečat stvarjenja je knjiga epskih razsežnosti, ki skoraj v celoti povzame 19. stoletje, to je stoletje velikih znanstvenih odkritij in stoletje, ko so znanstveniki počasi, a vztrajno, bolj ali manj uspešno izrinili Boga iz znanosti.

Trmasta in metodična Alma Whittaker se je specializirala v proučevanju mahov, rastlinskih organizmov, ki živijo v kolonijah in so se sposobni izjemno prilagajati in boriti za preživetje. To misel, ki jo je hkrati v 19. stoletju po svetu razvijalo kar nekaj mislecev, je nato natančno oblikovala in zapisala, vendar nikoli predstavila v javnosti. To je nekoliko kasneje storil Charles Darwin v dveh polemičnih in prelomnih knjigah O nastanku vrst in Izvor človeka.

Vendar pa vrli botaničarki svojega življenja, ki ga je strastno posvetila znanosti, ni uspelo zadovoljivo urediti na osebni ravni, kajti kljub močnemu libidu, ki se občasno prepleta z religioznimi fantazijami, odkrije zdravilno moč samozadovoljevanja, ki ji pomaga preživeti življenje brez partnerja. Edini spolni akt, ki ga doživi v mahoviti votlini na otoku Tahitiju, je bil felacio, njena največja spolna fantazija.

Tudi to delo je svetovna uspešnica, kar ni nenavadno, saj je Elizabeth Gilbert začela pisateljsko kariero po nekajletnem potepanju po številnih mestih v Združenih državah Amerike, kjer je opravljala različna dela in si nabirala izkušnje. Povedala je, da si ni mogla predstavljati, da bi se naučila pisanja v učilnici, temveč je morala na teren, kjer je tudi nastala njena največja uspešnica Jej, moli, ljubi, ki so jo pretočili v film, v katerem pisateljico odigra Julia Roberts. Pečat stvarjenja je prav tako zelo filmična saga o življenju in hrepenenju zavzete Alme Whittaker.