Tiskane izdaje
S predlogom sprememb direktive o DDV, da bi države članice tudi za elektronske publikacije v obliki knjig, časopisov in periodike lahko uporabile enako znižano stopnjo DDV, ki jo uporabljajo za publikacije na fizičnih nosilcih, o čemer trenutno poteka razprava na ravni EU, se Slovenija strinja v luči tehnološkega napredka, so za STA zapisali na ministrstvu za finance.
Zaenkrat za e-knjige, časopise in periodične publikacije najvišja, 22-odstotna davčna stopnja
Po trenutno veljavni evropski direktivi o stopnjah DDV morajo države članice uporabljati splošno stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, in eno ali dve nižji stopnji, ki ne smeta biti nižji od pet odstotkov. Elektronske storitve, vključno z e-publikacijami, morajo biti obdavčene po splošni stopnji, medtem ko se za tiskane publikacije lahko uporabljajo nižje stopnje DDV, vendar ne nižje od pet odstotkov. V Sloveniji so tako e-knjige, časopisi in periodične publikacije obdavčene po najvišji, 22-odstotni davčni stopnji, medtem ko se za tiskane različice plačuje 9,5-odstotni davek.
EU je sicer posameznim članicam v okviru pristopnih pogodb odobrila posebne izjeme, zato lahko za določene tiskane publikacije uporabljajo zelo nizke stopnje, nižje od petih odstotkov, ali celo ničelno stopnjo. A Slovenije ni med njimi. Prav slednje obžalujejo na ministrstvu za kulturo, ki sicer predlagane spremembe direktive podpira.
»Ministrstvo za kulturo si namreč prizadeva, da bi Slovenija vzpostavila možnosti odobritve ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem.« To je bilo, kot so pojasnili za STA, kot prioriteta vključeno že v deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012, ki jo je sprejel državni zbor.
Z ničelno stopnjo nad nesmotrno prakso
Uvedba ničelne stopnje DDV bi po mnenju ministrstva hkrati predstavljala tudi rešitev za nesmotrno prakso, do katere prihaja v primeru javnih institucij, ki plačujejo DDV na publikacije v proračun, iz katerega se financira tudi njihovo delovanje. Kot primer navajajo zakonsko določeno sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva za nacionalno knjižnico in splošne knjižnice ter sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature za nacionalno knjižnico.
»Seveda pa je tudi produkcija publikacij v veliki meri sofinancirana, v določenih primerih pa celo v celoti financirana iz državnega proračuna, nato pa se ta sredstva vračajo nazaj v proračun v obliki DDV. Pri tem nastajajo nepotrebne finančne transakcije ter administrativni postopki. Z uvedbo ničelne stopnje DDV na publikacije bi lahko te postopke nedvomno racionalizirali,« menijo na ministrstvu za kulturo.
Zaradi navedenega upajo, da bo Slovenija v nacionalnem stališču do napovedanega predloga širše reforme DDV spoštovala že sprejete usmeritve delovanja v institucijah EU ter se zavzela za ureditev, ki bi državam članicam omogočila uvedbo zelo nizkih oziroma ničelne stopnje DDV za knjige in druge publikacije.
S tem bi prispevale k vlaganju v ustvarjalnost ter k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter k dostopnosti knjig in drugih publikacij. »Davčni ukrepi namreč niso zgolj fiskalni instrument, temveč instrument, ki lahko pomembno vpliva na oblikovanje drugih sektorskih politik,« so še poudarili.
Izdajanje e-knjig še vedno vezano na tiskane knjige
In kako napovedane spremembe komentirajo založniki? Kot je povedal glavni urednik Mladinske knjige založbe Bojan Švigelj, so si, tako kot založniki v drugih evropskih državah, prizadevali za enako stopnjo DDV za tiskane in elektronske knjige. »Kar je tudi logično. Ne glede na format knjige je bistvo vsebina, ki je pač v obeh primerih knjiga.«
Ukrep evropskega parlamenta ocenjuje kot dober, kaj konkretno bo pomenil za slovensko e-knjigo, pa bo pokazala prihodnost. »Trenutno je v Sloveniji izdajanje e-knjig še vedno vezano na tiskane knjige, saj te pokrivajo veliko večino stroškov tudi za e-knjige. Izdajanje samostojnih e-knjig brez tiskane različice je finančno popolnoma nevzdržno. Zato bo ukrep nekoliko olajšal produkcijo e-knjig, ne pričakujem pa nikakršnih radikalnih sprememb v korist e-knjige, vsaj ne v doglednem času,« je komentiral Švigelj.
Po mnenju poznavalca založništva Mihe Kovača predlagani ukrep sam po sebi nima neposrednega vpliva na stanje na slovenskem knjižnem trgu, saj »mora podobno znižanje davčne stopnje na e-knjige uvesti tudi slovenska vlada, ki pa trenutno ne kaže nobene ambicije, da bi to storila oziroma predlagala. Domnevam, da je tako zato, ker tako znižanje davčne stopnje ponavadi potegne za sabo podobne zahteve tudi na drugih področjih in s tem povzroči kup težav, ki se jim vsak zakonodajalec raje izogne.«
Kaj bi se zgodilo, če bi do takega znižanja prišlo, je po njegovi oceni težko napovedati. Na podlagi izkušenj v drugih državah Kovač dvomi, da bi na splošno to pripeljalo do prevlade e-knjig na slovenskem trgu, saj v zadnjem letu dni povsod narašča prodaja tiskanih knjig.
»Poleg tega na bolj razvitih trgih e-knjige tvorijo poseben bralni ekosistem, v katerem prevladuje lahkotnejše branje – predvsem ljubezenski romani –, ki jih ljudje tradicionalno niso kupovali v knjigarnah, ampak v kioskih in megamarketih, cene teh knjig pa so tudi na teh trgih zadnji dve leti precej podobni tiskanim publikacijam. Pri nas je branje tovrstnih knjig v veliki meri omejeno na knjižnično izposojo, za katero je s stališča založnikov vseeno, ali poteka v tiskani ali digitalni obliki.«
Bi pa znižanje davčne stopnje po Kovačevem mnenju lahko imelo velik vpliv na izobraževalno založništvo, kjer se mu zdi, »da se mnogi založniki izogibajo bolj agresivnemu razvoju in trženju e-izobraževalnih gradiv in e-učbenikov prav zaradi višje davčne stopnje«.
