Slovenski center Pen po dolgem času spet v ženskih rokah

Volilni občni zbor slovenskega centra Pen je delovni predsednik, pisatelj Marko Kravos, začel s prošnjo: »Upam, da boste krotki do mene in med sabo.« Ni zelo pomagalo, v debati se je pokazalo, da vsaj med delom članstva še vre ­zaradi dveh preteklih afer, (ne)izključitve Janeza Janše in ­lanske, ki je prinesla odstop Evalda Flisarja.

Stošestčlanski slovenski center Pen (še trije člani so častni) je od lanskega odstopa predsednika Evalda Flisarja – brez prave primopredaje, kot je navrgel – vodil nekdanji predsednik Marjan Strojan, tokratne volitve pa so postregle z dvema imenoma oziroma kandidatkama, Ifigenijo Simonović in Tanjo Tuma. Prisotno članstvo je s triindvajsetimi glasovi za predsednico izglasovalo prvo, Tuma je dobila osemnajst glasov.

Zanimanje za današnje volitve je s sporočilom medijem sredi dneva začinila članica centra Pen Barbara Simoniti, ocenila jih je za zelo problematične, na vprašanje, zakaj volitve, pa odgovorila: »Zaradi lanskega škandala, zaradi katerega je odstopil predsednik Evald Flisar. Ali so volitve zato, da se bodo zamenjali tudi člani upravnega odbora, ki je stal za predsednikom Flisarjem – kar bi bil demokratični standard moderne Evrope? Ne. Večina članov hoče ostati in kandidirajo za druga mesta v strukturi slovenskega centra Pen.«

Kot problematično je Barbara Simoniti omenila tudi informacijo, da je za predsednico kandidirala Tanja Tuma, a je vodstvo centra Pen ni hotelo izbrisati kot kandidatke za članico upravnega odbora, »da bi jo prisilili v to vlogo in preprečili njeno kandidaturo za predsednico«. Zvečer se je pokazalo, da taka razlaga ne ustreza povsem, ugotovljeno je bilo, da se kandidatke z liste ne briše, upošteva se njena želja po kandidaturi za predsednico, na listo pa se lahko doda še kako ime.

Aferi, ki ju niso pozabili

Debata med pisatelji je danes prinesla precej informacij. Edvard Kovač je poročal o zadnjem kongresu mednarodnega Pena, na katerem so napovedali spremembo ustanovne listine iz leta 1921, ki je bila sicer spremenjena le enkrat po drugi svetovni vojni. Po Kovačevih besedah se je pokazalo, da Zahod vsaj na nekaterih točkah in v nekaterih stališčih ne razume zadreg tretjega sveta (ki bi težko sprejel vse predlagane novosti), na koncu pa so preudarili, da bodo o spremembah listine raje odločali na naslednjem kongresu.

Debata je tudi pokazala, da med članstvom še trajajo strastni premisleki o dogajanju, ko so iz centra Pen pred leti izključevali Janeza Janšo in so se odrekli članstvu nekateri znani pisatelji, nekateri pa bi jih znova povabili med članstvo. Pogovor med člani je nanesel tudi na nekatere neformalne in v zapisnikih nezabeležene geste nekdanjega predsednika Evalda Flisarja, ki da je odbornikom sugeriral nekatere poljubne odločitve, pospremljene – kot jih je označil Kravos – z nestrpnimi izjavami, neposredno vpleteni pa so zato razlagali svoje lanskoletno početje.

Flisar se ni mogel odzvati na očitke v debati, ker je po Strojanovih besedah zagotovil, da praga centra Pen po svojem lanskem odhodu ne namerava več prestopiti. Poročilo o finančnem stanju slovenskega centra Pen za prejšnje leto je pokazalo minus, ki je bil pokrit z ostankom sredstev iz leta poprej, trenutno Pen s prazno denarnico čaka na sredstva javne agencije za knjigo, da stanje ni povsem katastrofalno, so pripomogle tako imenovane donacije, kjer je tudi končal denar za delo, ki so ga člani opravili zastonj.

Mednarodni Pen so ustanovili leta 1923 v Londonu. Slovenski center Pen je nastal nenavadno kmalu po ustanovitvi mednarodnega »kluba«, po zaslugi uglednega profesorja Janka Lavrina je bil v mednarodno pisateljsko združbo sprejet že leta 1926.