Slovenski dnevi knjige: smo država paradoksov

Če nič drugega, je bilo slovenski­ knjigi včeraj delno­ naklonjeno vsaj vreme: stojnice­ 22. Slovenskih dnevov knjige na ljubljanski Stritarjevi ulici so občasno dosegli sončni žarki, ki so omilili sicer hladen in vetroven dan, je pa bilo opaziti manj stojnic založb kot ­prejšnja leta.


Na odprtju prireditve v atriju ljubljanske mestne hiše se je zbralo precej ljubiteljev knjige pa tudi politikov. Najbolj so odmevale besede predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine, ki je napovedal, da bodo pisatelji kmalu na hram demokracije v Luthrovi maniri nabili svoje zahteve, s katerimi bodo pozvali politike, da začnejo reševati nezavidljiv položaj slovenske knjige in kulture nasploh.

Na Svetinov govor je odgovoril kulturni minister Tone Peršak, ki sicer ni zanikal trditev predsednika pisateljskega društva, opozoril pa je, da je Slovenija država paradoksov tudi kar zadeva knjigo. Literarna produkcija je, denimo, pri nas danes, ko naj bi bila knjiga v krizi, veliko večja kot nekoč: prva kresnikova žirija je leta 1991 brala vsega devetnajst slovenskih romanov, sedanja jih bere sto dvajset. Je pa res, da je knjiga nenehno pred izzivi, je poudaril Peršak.

V 20. stoletju se je borila za primat s filmom, zdaj se bori z mediji, ki zahtevajo od uporabnika veliko manj truda kot branje štiristo strani debelega romana. To jo postavlja v položaj, v katerem še ni bila. Zanimivo je, da knjig ne berejo predstavniki srednje generacije, berejo pa jih upokojenci in otroci, je sklenil svoj govor kulturni ­minister.

Knjiga kot človekova najboljša prijateljica

V imenu Mestne občine Ljubljana je pozdravila navzoče vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič. Po njenem nam branje daje identiteto, nas dela humane in nam odpira obzorja, ki se nam v teh časih vse bolj zapirajo. Ljudi je pozvala, naj bo svetovni dan knjige, 23. april, začetek obdobja, ko bo knjiga njihova najboljša prijateljica. Predsednik države Borut Pahor je s svojo prisotnostjo podprl prizadevanja organizatorjev za dobrobit slovenske knjige, ni pa se odločil javno spregovoriti.

Nekaj ljudi, ki so se včeraj sprehodili med stojnicami na Stritarjevi, smo povprašali, kaj jim pomenijo Slovenski dnevi knjige. Založnik, urednik in pisatelj Samo Rugelj je povedal, da mu ta prireditev pomeni večdnevno prijetno druženje s knjigami, pa tudi z ljudmi, ki jih ustvarjajo. Je pa tudi res, je povedal Rugelj, da je ta prireditev odvisna od vremena in zato za založnike nekoliko tvegana. Pisatelj Slavko Pregl je dejal, da je prireditev povod za razmišljanje o položaju slovenske knjige, za bralce pa ne pomeni nič prelomnega, saj ti tako ali tako berejo vse leto.

Za pisatelja Vlada Žabota so Slovenski dnevi knjige pomembna manifestacija, ki opozarja na knjigo in branje zdaj že po večjem delu Slovenije. Posebej prijetno presenečenje je za Žabota Noč ­knjige, ki je bila lani dobro obiskana. Sejemski način ga malce moti, zdi se mu, da bi se lahko lotili priprave Slovenskih dnevov knjige na drugačen, sodobnejši način.

Knjiga, kdo te bere?

Slovenski dnevi knjige bodo pod geslom Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere? potekali do nedelje. Poleg odnosa med avtorji in bralci se bodo sodelujoči na pogovorih in okroglih mizah posvečali brezbrižnosti, pisateljicam in humorju v literaturi. Prireditev poleg Ljubljane poteka v Dolu pri Hrastniku, Celju, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Novem mestu, Lenartu, Kranju, Krškem, Kopru in Mariboru.

Prvi izmed vrhuncev bo Noč knjige 21. aprila, ko bodo pozno v noč odprte številne ustanove, povezane s knjigo, pričakujejo kar sto tisoč obiskovalcev. Še en dan, vreden posebne omembe, je 23. april, svetovni dan knjige po zapovedi Unesca. Zaznamovali ga bodo v številnih državah.