Slovo nemškega romanopisca Siegfrieda Lenza

Veljal je za zadnjega velikega nemškega literata, ki je v mladih letih izkusil nacizem in drugo svetovno vojno.

Objavljeno
08. oktober 2014 13.13
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Včeraj se je po poročanju AFP v Hamburgu izteklo življenje Siegfrieda Lenza, mednarodno uveljavljenega romanopisca, ki je veljal za zadnjega velikega nemškega literata iz generacije, ki je v mladih letih izkusila nacizem in njegove usodne posledice. Še kot najstnika so ga vpoklicali v Hitlerjevo mornarico, iz katere mu je uspel pobeg le kak mesec pred kapitulacijo njegove domovine.

Dezertiral je aprila leta 1945, zatem je pristal v vojnem ujetništvu, v povojnem obdobju pa se je uveljavil kot eden tistih pisateljev, ki so Nemcem pomagali pri soočenju z nacistično preteklostjo.

Njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Že leta 1970, le dve leti po izidu v izvirniku, je na slovenski knjižni trg prišel njegov mednarodno najodmevnejši roman Nemška ura, v katerem je med drugim opisal posledice nacizma na nekdanjo sofisticirano nemško kulturo, temu so sledili še izidi romanov Kragulji so bili v zraku, Mestne govorice, Vzor in Vadbišče, v slovenščini pa je mogoče brati tudi njegovo odmevno kratko prozo Knjižni molj: dvajset vedrih mazurskih zgodb.

Po koncu vojne se je Lenz, ki je bil po rodu iz Lycka v Vzhodni Prusiji, kjer se je rodil leta 1926, odločil za študij filozofije, književnosti in angleščine, po slovesu od univerzitetnih klopi pa je postal časopisni urednik. To službo je kasneje opustil in se posvetil le pisanju, uveljavil pa se je tudi politično, kot aktivist Socialdemokratske stranke. Dolga desetletja je, denimo, prijateljeval z nekdanjim zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom.

Človek, kakršnih ne najdeš več

Znan je bil tudi po prisotnosti v nemškem intelektualnem svetu, denimo po živih debatah z intelektualci, med katerimi sta bila Nobelovec Günter Grass ali Paul Celan, in čeprav so mu priznali etično konsistentnost, ki jo je vnesel v povojno nemško književnost, je sam o dometu moči književnosti dvomil.

»Kot pisatelj sem se naučil, kako malo lahko doseže literatura, kako skromen in nepredvidljiv je bil in tudi ostaja njen učinek,« je, denimo, po pisanju AFP izjavil leta 1988, ko mu je Združenje nemških založnikov podelilo nagrado za mir.

V svoji domovini je sicer dosegel niz osrednjih nagrad. Umrl je v starosti 88 let.

»Siegfried Lenz je bil eden tistih ljudi, kakršnih ne najdeš več,« se je na novico o njegovi smrti odzval Daniel Kampa iz založbe Hoffmann und Campe. »Bil je pisatelj, ki so ga ljubili tudi onkraj meja literarnega sveta, umetnik, ki je svoje pisanje obravnaval kot moralno dolžnost in ki se je angažiral pri dogajanju po svetu.«