Tiskane izdaje
Leta 2011 je Javna agencija za knjigo objavila javni poziv za vzpostavitev in vzdrževanje javno dostopnega informacijskega knjižnega portala Slovenske knjige na trgu. Cilj poziva je bil zelo ambiciozen. Izbrani nosilec projekta naj bi zagotavljal ažurne informacije o vseh slovenskih publikacijah, dostopnih na knjižnem trgu, ter vseh subjektih, vključenih v knjižno prodajno mrežo.
Novi portal naj bi torej omogočal širjenje javnega dostopa do informacij o slovenskem knjižnem trgu za domače in tuje uporabnike (bralce, kupce knjig, knjigarnarje, knjižničarje ...), dvigoval knjižno kulturo, vzpostavil transparentno podobo slovenskega založniškega trga, omogočal hitrejše in lažje analitično spremljanje dogajanja na tem trgu ter povečal prodajo knjig, s čimer bi izboljšal gospodarski položaj slovenskih založb, knjigarn in književnih ustvarjalcev.
Najprej damo knjige na trg ...
Izbrani prijavitelj je moral najpozneje do konca leta vzpostaviti javno dostopno podatkovno bazo in vključiti vanjo najmanj petnajst tisoč naslovov knjig na slovenskem trgu. Kot edina prijavljena je bila izbrana založba UMco, ki izdaja tako brezplačno revijo Bukla kot ureja spletni portal Knjigarna Bukla (bukla.si), s katerima že dolgo izčrpno informira o izdanih knjigah na slovenskem trgu.
Založba UMco je v manj kot pol leta razvila projekt Knjige na trgu (knjigenatrgu.si), spletno podatkovno bazo z eno največjih zbirk knjig in knjižnih naslovov na slovenskem trgu. Portal deluje kot zrcalna podoba portala Knjigarna Bukla. Ponuja identične vsebine, a z modificiranim in prilagojenim načinom dostopa, podobno je tudi oblikovanje, razlika pa, da knjigenatrgu.si ni prodajni portal.
Ni zanemarljivo, da oba portala ne ponujata le založniških opisov in osnovnih podatkov o novih knjigah, temveč tudi avtorske kritiške zapise o knjigah ter informacije o literarnem dogajanju. Te vsebine dvigujejo oba portala nad zgolj informativno bazo o izdanih knjigah.
Za projekt je založba UMco prejela štirideset tisoč evrov, kar je pokrilo polovico upravičenih stroškov. Projekt je morala vzdrževati in nadgrajevati najmanj do konca leta 2015. Na agenciji za knjigo so nam pojasnili, da je izvajalec projekta v celoti izpolnil pogodbene obveznosti.
... in smo potem bližji knjigi
Novembra 2013 sprejet nacionalni program za kulturo 2014–2017 je na področju knjige med ukrepe, ki naj bi spodbudili prodajo kakovostnih knjig in revij, uvrstil tudi »razvoj portala za knjige na trgu«.
Ta ukrep je mogoče brati kot zahtevo po vzpostavitvi novega portala, lahko pa seveda tudi kot razvoj morebiti že obstoječega portala. Agencija za knjigo se je odločila za prvo možnost in vzpostavila nov portal Bližji knjigi (blizjiknjigi.si), ki je začel delovati konec leta 2015, dodala mu je še z njim povezan revijalni portal revije.si.
Na vprašanje, zakaj se agencija ni odločila za nadaljevanje sodelovanja in sofinanciranja že vzpostavljenega portala Knjige na trgu, ampak je začela vzpostavljati novega, so na agenciji odgovorili, da so samo sledili aktivnostim ministrstva, ki je poleg ukrepa v nacionalnem programu februarja 2014 objavilo še javni razpis Nove karierne perspektive II, financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Eno od razpisnih področij je bilo vsebinsko opredeljeno kot »spodbujanje zaposlovanja mladih na področju založništva, predvsem na področju spletnih portalov, ki bodo omogočali celovito informiranje javnosti o aktualni knjižni produkciji ter dogajanju na knjižnem trgu«.
En cilj, dve poti
Portal Knjige na trgu medtem ves čas deluje, čeprav založnik zanj ne prejema sredstev. Trenutno ponuja podatke o petindvajset tisoč knjižnih naslovih, v povprečju pa stran obišče tri tisoč uporabnikov na dan oziroma približno sedemdeset tisoč na mesec. Po besedah direktorja založbe Sama Ruglja agencija za knjigo ni pokazala zanimanja za nadaljnje sodelovanje, ker pa vzdrževanje spletne strani založniku prinaša dodatne stroške, Rugelj razmišlja, da bi ugasnil portal.
Agencija je odgovorila, da se cilji njihovega projekta, izhajajoči iz razpisa pristojnega ministrstva in Evropskega socialnega sklada, razlikujejo od ciljev projekta, ki ga je izvajala založba UMco, »saj so v pomembni meri povezani z zaposlovanjem predstavnikov ranljivih skupin (brezposelni mladi na področju kulture)«. Vprašanje, ki se postavlja, je gotovo, čemu naj bi bila namenjena vzpostavitev novega portala – večji prodaji kakovostnih knjig in revij, kot je predvidel NPK, ali spodbujanju zaposlovanja mladih na področju založništva, kot je predvidel razpis ministrstva za kulturo.
Na agenciji so za ta projekt tako lahko (le) za dve leti, torej do konca leta 2015, zaposlili dve osebi, lani pa za tri mesece tudi urednico vsebin. Za projekt so počrpali sto tisoč evrov. Doslej so na portalu na voljo podatki o 12.300 knjižnih izdajah v slovenskem jeziku, revijalni del pa ponuja 29 revij. Podatkov o obisku obeh portalov na agenciji nimajo, saj bodo »analitiko in zadovoljstvo uporabnikov začeli spremljati letos«.
Pretežni del vsebin, kot so pojasnili na agenciji, portal samodejno zajema iz baze novih knjig in kataložnih zapisov. »To je tehnično kompleksna in napredna informacijska platforma, njena učinkovita uporaba je povezana z dodajanjem vsebin – samodejnim [...], uredniškim, ki poteka na agenciji, ter uporabniškim. [...] Portal bo dosegel svoj potencial, ko bodo polno aktivirani vsi trije viri.«
Portal po razlagi agencije ponuja napredni iskalnik, ki omogoča iskanje po fizičnih in pravnih osebah, knjigah in revijah. Ob knjigi iskalnik sočasno najde in ponudi uporabniku v branje tudi druge vsebine, večino zapise o knjigah v drugih spletnih medijih, ki so povezani z iskalnim pojmom, ter ponuja povezave do drugih podatkovnih baz (Cobiss). Na portalu o knjigah, ki so izšle s pomočjo agencije, pišejo tudi nekateri literarni kritiki.
Brez sodelovanja
Še več: »Avtorjem, prevajalcem, ilustratorjem, fotografom, oblikovalcem, literarnim kritikom, urednikom [portal] omogoča ustvarjanje profila, ki zajema njihov življenjepis, kontakt, fotografijo, celotno bibliografijo (Cobiss), prejete nagrade, seznam knjig (sortiran po različnih tipih avtorstva), recenzije, intervjuje, druge medijske objave in prireditve.« V možnosti aktivnega sodelovanja vseh deležnikov na področju knjige tudi vidijo primerjalno prednost svojega portala – »tozadevno je portal kompleksnejši in bogatejši od podobnih sistemov v tujini«.
Trenutna uporabniška izkušnja temu še ne pritrjuje. Portalu gotovo manjka tudi intenzivno uredniško delo in delo z založbami, ki naj bi prispevale večji del podatkov, preglednost in enostavnost, v nekaterih rubrikah tudi ažurnost itn. Seveda pa je vprašanje, ali bo agenciji uspelo izpeljati portal v začrtanih ambicijah. Pomisleki gredo tako na račun tega, da za nadaljnji razvoj in vzdrževanje portala nima zagotovljenih dodatnih sredstev niti kadrov, za avtorske honorarje recenzentov knjižnih del in piscev uvodnikov pa so na letni ravni predvideli zelo skromnih pet tisoč evrov.
Ali bo portal Bliže knjigi dejansko vzpostavil transparentno podobo slovenskega založniškega trga, omogočil lažje analitično spremljanje dogajanja na tem trgu ter povečal prodajo knjig, s čimer bi izboljšali gospodarski položaj slovenskih založb, knjigarn ter književnih ustvarjalcev, je vprašanje, na katero bo treba še počakati. Odgovor na vprašanje, koliko več mladih je danes zaposlenih v založništvu, pa, žal, poznamo.
