Tiskane izdaje
Angloameriški svet je prepreden s knjižnimi klubi vseh vrst. To so lahko zasebne združbe prijateljev, ki se ob kavi in piškotih pogovarjajo o knjigah in tisoč drugih stvareh, lahko so anonimni klubi na internetu, katerih člani se v živo nikoli ne bodo srečali, javna druženja, ki jih organizirajo knjigarne in knjižnice, pa tudi popularne televizijske oddaje, kot denimo Oprah.
Druženja in pogovori ob knjigah tudi v Sloveniji niso redkost niti noviteta, je pa tovrstno spodbujanje bralne kulture še v razvoju. V Mestni knjižnici Ljubljana so se odločili, da bodo tovrstni dejavnosti dali nov zagon. Obstoječim bralnim skupinam so dodali nekaj novih, tako da jih je zdaj že sedemnajst.
Poleg tega so znotraj knjižnice ustanovili delovno skupino, ki se ukvarja z njimi, pripravila bo smernice za uporabnike, brošure in podobno. Vodje obstoječih skupin in prostovoljce, ki kažejo zanimanje za to delo, so poslali na izobraževanje na Inštitut Antona Trstenjaka.
Raznolike skupine
Skupine, ki že delujejo, so raznolike, tako da vsakdo zlahka najde kaj zase. »Imamo angleški bralni krožek, nemški bralni krožek, skupino, ki se ukvarja z odnosi, bralni krog, ki spodbuja medgeneracijsko branje, starejše bralce, skupino, ki se ukvarja z odnosi ...,« pravi Veronika Vurnik Škrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Pravi še, da bralne skupine v njihovi knjižnici delujejo tako, kot delujejo po svetu, še posebej v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so knjižni klubi najbolj razviti. »Ameriško teoretsko znanje nam sicer pride prav, vendar teorija pravzaprav ni potrebna. Skupine se same razvijajo, ker je to naravna dejavnost, ljudje namreč potrebujejo pogovor o prebrani knjigi.«
Sama že dvanajst let vodi bralno skupino v Knjižnici Otona Župančiča. Začeli so kot ciljna skupina za mladostnike in dijake, pogovarjali naj bi se o tabujih, kot so spolnost, nasilje, smrt, zasvojenost, a sčasoma je to postala skupina za odrasle. Zdaj je v skupini, ki nosi ime Berem, torej mislim, največ bralk, starih od trideset do štirideset let, izbirajo pa knjige, o katerih se da odlično pogovarjati.
Bibliotekarka Jožica Božič vodi bralno skupino v Knjižnici Zalog. »S kolegico sva začeli leta 2006, najprej jo je vodila ona, potem je to delo predala meni. Prvo leto je prihajalo štiri ali pet žensk, zdaj jih je devet, deset, enajst. Moški redko prihajajo. Sama knjigo najprej predstavim, potem jo bralke pokomentirajo. Beremo knjige, o katerih se da odlično pogovarjati, kot so Pankrt iz Istanbula Elif Shafak, Elijev stol Igorja Štiksa, Kmeclovi spomini, Angel pozabe Maje Haderlap, ob katerem smo šle tudi v gledališče, Knjiga soli Monique Truong. Včasih se pogovarjamo tudi v naravi, med sprehodom. To so zelo prijetna druženja ob knjigah,« pravi Jožica Božič.
Bibliotekarka Petra Dvojmoč vodi bralni klub v domu upokojencev Horjul. »Naša bralna skupina je nekoliko drugačna, starejši niso več sposobni sami brati, zato jim knjige predstavim jaz. Radi pa se pogovarjajo o njih, še posebej, če so to slovenski avtorji in zgodbe, ki so jim blizu, po možnosti s kmečko tematiko.«
Veronika Rijavec Pobežin, vodja službe za delo z uporabniki, pravi, da so bralne skupine le del bralnih projektov v Mestni knjižnici Ljubljana. Pri njih vzgajajo bralce že od malega: program Ciciuhec je za predšolske otroke, program Poletavci za samostojne bralce, Najpoletavci za bralce do šestnajstega leta, za vse, starejše od šestnajst let, pa je najboljša izbira projekt Mesto bere.
Mesto bere
Projekt Mesto bere prav danes stopa v peto sezono, bralci pa se bodo posvečali severnoameriški literaturi. Prejšnja leta so v okviru tega projekta prebirali slovensko leposlovje, nato literaturo sosednjih narodov, potem romane, po katerih so bili posneti odlični filmi, letos se, kot rečeno, podajajo čez veliko lužo, naslednje leto gredo v Azijo brat azijske romane in tako bodo počasi obredli ves svet. Vsako leto je na bralnem seznamu šestdeset naslovov, odločili pa so se za kakovostne novejše romane, nastale po letu 1950, je povedala Tatjana Pristolič, organizatorka kulturnih programov v Mestni knjižnici Ljubljana. Izbor so pripravili knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana.
Projekt Mesto bere spremlja tudi promocija v obliki zloženk in promocijskega gradiva, knjige v knjižnicah so posebej izpostavljene. Posamezen bralec mora v obdobju od 3. decembra do 3. maja prebrati pet knjig ter napisati kratke recenzije. Lani so prejeli 1800 recenzij, nekateri bralci preberejo tudi po šestdeset knjig s tega seznama, četrtina bralcev pa je prebrala več kot predpisanih pet knjig.
Severnoameriška obzorja
Avtorji, ki jih bo letos brala Ljubljana, prihajajo iz ZDA in Kanade. To so pisatelji, kot denimo Capote, Miller, Bukowski, Hemingway, Sylvia Plath, Erica Jong, Margaret Atwood in drugi. Izbor zajema intimne zgodbe posameznikov in zgodbe o družbeno prelomnih dogodkih, romani pa pripadajo različnim literarnim zvrstem.
Faulknerjeva literarna klasika Svetloba v avgustu na primer slika družbeno in moralno podobo ameriškega juga, Palahniukov prvenec Klub golih pesti je skoraj apokaliptična podoba sodobnega sveta, Rajski vrt Ernesta Hemingwaya pripoveduje o ljubezenskem trikotniku zakoncev, ki se na medenih tednih potepata po francoski rivieri in španski obali, Nevromant Williama Gibsona je v literarni svet umestil novo literarno zvrst – kiberpank, v Strahu pred letenjem Erica Jong odkrito in neposredno piše o ženski spolnosti, roman Johna Ralstona Saula Druga najboljša stvar bralca popelje v podzemlje, kjer trgujejo z umetniškimi deli.
Med kanadskimi romani je na letošnjem bralnem seznamu tudi Leonard Cohen, glasbena legenda in literat, s svojim drugim romanom Lepi zgubljenci. Še ena kanadska avtorica je Margaret Atwood s svojo odlično grozljivo antiutopijo Deklina zgodba.
