Tesla Electric Company

Letošnjo 150-obletnico rojstva Nikole Tesle  se je odločil z gledališkim projektom obeležiti tudi Tomaž Pandur, saj sta izuma, kot prenos gibljivih slik in fluorescentna svetloba, pomembno vplivala na multimedijsko gledališče 21. stoletja. 

Objavljeno
29. avgust 2006 22.54
Tesla Electric Company
 
Festival Ljubljana 2006 (19. 6.–31. 8.). Avtor scenarija: Darko Lukić. Pandur.Theaters v sodelovanju z gledališčem Ulysses (Hrvaška), festivalom Mittelfest (Italija) in Festivalom Ljubljana, 2006. Režija: Tomaž Pandur. Dramaturgija: Livia Pandur. Scenografija: Numen. Kostumografija: Sašo Radovič. Glasba: Silence. Igrajo: Livio Badurina, Felix Stroebel, Hristina Popović, Mijo Jurišić, Branko Jordan, Primož Ekart, Gregor Gruden, Primož Hladnik, Boris Benko. Gledališki projekt.

 Tokratni Pandurjev  gledališki projekt je namenil geniju, katerega izumi, fluorescentna svetloba in prenos gibljivih slik, so pomemben del multimedijskega gledališča 21. stoletja. Nikola Tesla, rojen srbskim staršem v vasici Smiljan blizu Gospiča na Hrvaškem, je odraščal v Liki, tedaj enem izmed najbolj zaostalih in izoliranih, kmetskih delov habsburške monarhije. Po končanem študiju v Gradcu in Pragi ter delu v Budimpešti in Parizu se je leta 1884 odpravil čez lužo. Velikega elektrotehnika in fizika, ki je iznašel elektromotor na izmenični električni tok, pripada pa mu okoli 700 patentov, so slavili, nagrajevali, goljufali, si prisvajali, na koncu pa nanj pozabili. Iz Združenih držav Amerike se ni nikdar vrnil, leta 1943 je obubožan in osamljen umrl v hotelski sobi v New Yorku. Tudi po smrti človeku, ki nam je zapustil svetlobo, niso prizanašali. Med vojno v Jugoslaviji, so vizionarju, ki ni dopustil, da bi med drugo svetovno vojno z njim politično manipulirali – poleg podpore partizanskem gibanju, je vseskozi poudarjal, da je ponosen tako na hrvaško domovino kot srbsko poreklo – v Gospiču razstrelili spomenik. Šele letos so v praznem Smiljanu, ki spada k še ne razminiranemu območju, obnovili njegovo rojstno hišo, v samem središču Zagreba pa je z odkritjem spomenika pohitel sam hrvaški državni vrh. Gledališki projekt Tesla govori o tragediji človeka, »katerega znanstveno delo je popolnoma prežeto z novodobno Duhovnostjo«. »S predstavo ne želimo odgovarjati na skrivnostna vprašanja, niti pokazati, KAJ je Tesla v resnici bil. Skrivnosti se poskušamo dotakniti z iskanjem odgovorov na vprašanje, KAKO je to bil,« so zapisali ustvarjalci.

Križanke, Ljubljana. Slovenska premiera ob 20.30. V angleškem jeziku s slovenskimi nadnapisi. 4900–2950 sit.

Več si preberite v Deloskopu.