Tiskane izdaje
Na knjižnem sejmu v Leipzigu, ki se je sklenil včeraj, so letošnjo nagrado sejma za evropsko razumevanje podelili norveški pisateljici in raziskovalni novinarki Åsne Seierstad za njen dokumentarni roman o masakru desničarskega ekstremista Andersa Behringa Breivika na otoku Utøya julija 2011, ki je skupaj z ubitimi v bombnem napadu v Oslu zahteval 77 žrtev.
Knjigo z naslovom Eden od nas: zgodba množičnega morilca je pred dvema letoma v angleškem prevodu izdala züriška založba Kein & Aber. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je avtoričin roman občudovanja vreden poskus opozoriti na pomen razumevanja: »Åsne Seierstad izriše podobo človeka, ki se ne razlikuje veliko od svojih sodobnikov, pa se vendar odloči, da bo šel na morilski pohod in kar se da brutalno ranil skupnost, v kateri živi. Avtorica je kot s kamenčki mozaika sestavila oris njegovega dojemanja sveta in njegovih čustev, spregovoriti pa da zna tudi družinam žrtev in preživelim. Njena knjiga postavlja vprašanja o pripadanju in skupnosti in o nujnih pogojih za strpno, dostojanstveno sobivanje.«
Nikoli prej ni pisala o Norveški
V pogovoru za Deutsche Welle je Åsne Seierstad povedala, da je bila sicer dogovorjena za revijo Newsweek napisati članek ob začetku sojenja Andersu Breiviku, na prvi dan sojenja, ko je videla hladnega morilca in v dvorani starše njegovih žrtev, pa jo je prešinilo, da je pred njo snov za knjigo, ne le za članek: »Kot novinarka nisem nikdar pisala o Norveški, zmeraj le o vojnah in konfliktih drugod. V sodniški dvorani sem takrat nenadoma jasno začutila, da moram to zgodbo povedati, ker govori o naši tragediji. To je zgodba o nas, o Norveški.«
Åsne Seierstad spada med najodličnejše skandinavske novinarke, kot dopisnica je za norveško nacionalno televizijo več let poročala s kriznih žarišč po svetu. Konec devetdesetih let je bila dopisnica iz Moskve in pozneje iz Pekinga, poročala je s Kosova, leta 2001 je bila v Kabulu, leto pozneje v Bagdadu, leta 2006 v Groznem. Svoje poznavanje dogajanja je razgrnila v več prodajno uspešnih knjigah, Knjigarnar iz Kabula, Sto in en dan: Bagdadski dnevnik, Angel iz Groznega: V Čečeniji, njena zadnja knjiga Sestri: v sirskem džihadu opisuje somalski dekleti, ki sta odšli v Sirijo in se pridružili IS.
Pomembno je razumeti, zakaj je Evropa napadena
»Tako Breivik kot somalski sestri zanikajo evropske vrednote in Evropo kot takšno ter liberalne in tolerantne družbe napadajo. Pomembno je razumeti, zakaj je Evropa napadena. Večina nas misli, da imamo kljub nekaterim vladam, ki so vir škandalov in na splošno neuspešne, najboljšo mogočo ureditev. Domišljamo si, da smo našli najodličnejšo rešitev – demokracijo in liberalizem, vrednote, temelječe na razumevanju in tolerantnosti, pravici in človekovem dostojanstvu.
Evropa ima verjetno najboljši sistem upravljanja, zakaj ga potem toliko mladih zavrača in napada? Do novega sistema, pravijo, je mogoče priti tako, da se česa ali koga znebimo. To, zamisel o očiščenju, je fašistična ideja, pa naj bo desničarska ali islamistična. Vendar Evrope ni mogoče očistiti, Evropa je pač mešanica različnega, nikdar ne bo eno. Če naj razumemo napade na Evropo, mislim, da je pomembno poskušati razumeti vsa stališča.«
Nagrado leipziškega sejma za evropsko razumevanje podeljujejo od leta 1994 in velja za eno najpomembnejših nemških literarnih nagrad. Med njenimi dosedanjimi prejemniki so Eric Hobsbawm, Claudio Magris, Ryszard Kapuściński, Péter Nádas, Slavenka Drakulić, Imre Kartész, Ian Kershaw, Ilma Rakusa in Dževad Karahasan.
