Tone Pavček, pesnik, ki ni dvomil o bivanjskosti

Najnovejši izbor Pavčkovih pesmi bo verjetno tudi definitivni - objavljen je v zbirki Kondor, kjer tovrstni izbori že kanoniziranih ustvarjalcev praviloma obveljajo za najbolj referenčne. 

Objavljeno
07. januar 2015 14.09
Matej Krajnc
Matej Krajnc

Ko govorimo o poeziji Toneta Pavčka, govorimo po navadi o poeziji vitalizma, optimizma in tozadevne refleksije, vendar dobijo vse te oznake pri podrobnem branju njegovega opusa precej bolj kompleksne podpomene, kot se zdi na prvi pogled. Pavčka se spominjamo kot lovca rim, spominjamo se ga kot gromoglasnega interpreta lastnih pesmi, tudi kot večnega ohranjevalca otroškosti v svojem opusu za mlade in najmlajše, literarna zgodovina pa ga kar prevečkrat pušča v dveh predalih: »murnovskem« in že omenjenem za otroke in mladino.

Zanimivo je, da je le redkokateri literarni zgodovinar do zdaj resnično definiral t. i. »poezijo za otroke in mladino« in jo uvrstil ob bok t. i. »resnemu« opusu. To se ne zgodi niti v pričujoči izdaji: »resne« pesmi so nujno ločene od tistih drugih. Razumemo sicer namen takega izbora: pri kvantiteti (in kvaliteti) Pavčkovega pesniškega opusa bi obe plati njegovega pesniškega značaja segli verjetno nekam do tisoč strani ali čez, vendar bi v prihodnosti veljalo začeti z združevanjem enega in drugega; tu seveda nikakor ne gre zgolj za Pavčka.

Več o tem, zakaj je bivanjskost za Pavčka danost, v katero ne podvomi niti v časih najhujših bivanjskih kriz, preberite na spletni strani Pogledov pogledi.si