Tiskane izdaje
Tržaško knjižno središče, ponovno odprta slovenska knjigarna na novi lokaciji, Trgu Oberdan v središču Trsta, je edina javna ustanova, v katero vstopite neposredno s ceste in o kateri ste prepričani, da vas bo pričakal pozdrav v slovenščini.
Zelo radi, pravi vodja knjigarne Ilde Košuta, jo obiskujejo tudi italijansko govoreči Tržačani in drugi Italijani, za katere naj bi bil novi center v prihodnje ne le prostor za nakup na primer učbenikov za slovenščino, pač pa tudi most do informacij o kulturnem dogajanju in gospodarstvu v Sloveniji.
Čez cesto, ali bolje, trg, kjer iz openskega tramvaja izstopijo potniki, z Opčin namenjeni v srce Trsta, je pred tednom dni v palači pod arkadami odprla vrata nova slovenska knjigarna. Velik, svetel, lepo opremljen prostor, okrašen tudi z detajli, ki izvirno posnemajo del Fabianijevega opečnatega pročelja bližnjega Narodnega doma. Oprema je delo skupine slovenskih arhitektov, avtorjev slovenskega prostora na Expu v Milanu, med njimi sta zamejca Aleš Plesničar in Igor Spetič.
Na Trgu Oberdan se ustavljajo vsi avtobusi, ki pripeljejo v mesto s Krasa in z Brega. V palačah, ki obkrožajo trg, imata sedež parlament dežele Julijske krajine in medijska hiša RAI. Daleč ni niti ulica sv. Frančiška, v kateri je delovala prejšnja knjigarna in v kateri so še vedno Narodna študijska knjižnica, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in od prejšnjega tedna tudi sedež taborniškega Rodu modrega vala.
Žarišče slovenske identitete
Boljšo lokacijo bi v Trstu težko našli, se strinjajo vsi, ki so sodelovali pri ponovnem odprtju knjigarne, potem ko je morala Jadranska finančna družba, lastnica knjigarne na ulici sv. Frančiška, knjigarno marca lani po več kot petdesetih letih zapreti zaradi prevelikih finančnih bremen.
Odbor za ustanovitev nove knjigarne je vodil Dejan Podgoršek z Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za projekt pa so poenotili interese obe slovenski krovni organizaciji v zamejstvu, SKGZ in Svet slovenskih organizacij, ter obe tržaški knjigarni, Mladika in Založništvo tržaškega tiska (ZTT). Priprave je koordinirala tudi generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš. Ključni del zgodbe je, da je prostor, ki je od zaprtja prejšnje prodajalne sameval sedem let, za 640.000 evrov kupil uspešni tržaški podjetnik, vedno zavedni Slovenec Vanja Lokar.
Podjetje TS360, ki sta ga z namenom ustanovitve Tržaškega knjižnega središča ustanovili založbi, vodi pa ga Marij Maver, bo za lokal s površino 180 kvadratnih metrov plačevalo najemnino po 1500 evrov mesečno, najemno pogodbo pa so sklenili za dvanajst let. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je za obnovo prostorov prispeval dvesto tisoč evrov, obe slovenski krovni organizaciji pa petdeset tisoč evrov. Vanja Lokar je ob odprtju Tržaškega knjižnega središča dejal, da mora postati žarišče slovenske identitete v ves tržaški prostor in da je zelo pomembno, da ga bodo radi obiskovali mladi, ki se morajo v tem središču čutiti doma in sooblikovati program središča.
Z napovedmi o poslovanju nove knjigarne so v slovenski skupnosti previdni. »Vsi se zavedamo, da samo prodaja knjig ne bo zadostovala za pokritje vseh stroškov. V okolici naše knjigarne so v zadnjem času zaprli nekaj italijanskih knjigarn, vemo pa, da preživlja težke čase tudi Katoliška knjigarna na Goriškem. Knjigarna je bila odprta tik pred začetkom poletja, ki je bolj čas za kovanje načrtov za naslednjo sezono. Postala naj bi informacijski center, okno slovenstva v Italijo, skozi katero bi jim ponudili informacije o Sloveniji, njeni kulturi, gospodarstvu, turizmu.
Da se ne bi na primer zgodilo, kot se je, da je italijanska komercialna radijska postaja prodajala vstopnice za prireditve v Cankarjevem domu ali Križankah, na tem področju smo res zaspali. Do zdaj smo bili bolj prisotni na Krasu, v mestu pa praktično nevidni. Vloga središča bo še vedno socialna, poskrbeti pa bomo morali tudi za podjetniško plat. Vsekakor si želimo, da bi se nam v tem prostoru pridružili tudi italijanski someščani. Nedolgo tega je izšla knjižica, vodnik po Trstu, napisana v treh jezikih. Trst je lep. S to knjigarno je Trst še lepši,« je prepričan organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič.
Pritrjuje mu direktor podjetja TS360 Marij Maver: »Knjigarna letno uvozi približno tri tisoč slovenskih učbenikov, vendar od učbenikov malo ostane. Tržaški knjižni center bi moral postati zbirni center Slovencev. V Trstu ni ene slovenske gostilne, bara, gledališče je na obrobju. Vsekakor bomo morali poživiti ponudbo za mlade. Prostor se da prilagoditi različni uporabi.« Lahko bi ga napolnili z multimedijo, brezžičnim dostopom do interneta in podobnim. Prav je tudi, da pri iskanju vsebin in idej sodelujejo vse slovenske organizacija v Trstu.
Enak prodajni program
Ob našem prihodu v knjigarno si je neka Italijanka ogledovala panjske končnice in eno tudi kupila, nekateri obiskovalci pa so si le ogledovali nov prostor in ga v italijanščini ali slovenščini hvalili prodajalki, očitno znanki, Ilde Košuta, duši prejšnje in nove knjigarne. »Šele po zaprtju knjigarne smo pravzaprav opazili, kako knjigarna manjka. Sem meščanka Trsta in ljudje so me ves čas spraševali, kdaj bodo dobili novo knjigarno. Priprave zanjo so se začele konec lanskega leta. Več let zapuščen prostor je bilo treba obnoviti, in res smo ga v zelo kratkem času.
Začetek je obetaven. Za zdaj imamo enak prodajni program kot prej, leposlovje v slovenskem pa tudi italijanskem jeziku, učbenike, planinske in turistične vodnike v obeh jezikih, italijanske predvsem o Krasu, slovarje, izdelke slovenske umetnostne obrti, slovenske časnike ... Tako Slovenci kot Italijani so zelo zadovoljni, celo presenečeni nad tako lepim prostorom. Vabimo tudi ljudi, ki pridejo v Trst iz Slovenije, naj nas obiščejo in pogledajo knjižno ponudbo naših založb,« vabi Ilde Košuta.
