Trubarjeva nagrada letos Anji Dular in Digitalni knjižnici Slovenije

Priznanje arheologinji in bibliotekarki Narodnega muzeja Slovenije ter – ob desetletnici javne dostopnosti – portalu dLib.

Objavljeno
02. december 2015 17.01
mfe dular
V. U.
V. U.

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo jutri zvečer podelili Trubarjeva priznanja za posebne dosežke pri ohranjanju pisne kulturne dediščine.

Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanj, ki jo sestavljajo ddr. Nataša Golob, dr. Jasna Malešič in Marijan Rupert, se je odločila, da bosta letošnja prejemnika priznanj dr. Anja Dular in Digitalna knjižnica Slovenije.

Anja Dular je, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, študijsko, strokovno in znanstveno pot začela kot arheologinja, leta 1980 pa se je zaposlila v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer je leta 1994 prevzela vodenje. Knjižni zakladi, ki jih hrani ta muzej, so jo prevzeli do te mere, da se je kot natančna raziskovalka preteklosti posvetila predvsem širšemu področju zgodovine knjige na naših tleh.

Napisala je številna strokovna in znanstvena dela s področja začetkov in razvoja tiskarstva ter se kot ena prvih pri nas študijsko temeljito posvetila zgodovini knjigotrštva. To tematiko je obravnavala v doktorski disertaciji Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja in jo nadgradila v znanstveni monografiji Živeti od knjig.

Pri svojem delu se je vedno naslanjala na dokumentirane arhivske primarne vire, veliko pa pisala tudi o nekaterih privatnih knjižnicah kranjske aristokracije, predvsem Auerspergovi in Valvasorjevi. Sodelovala je pri pripravi različnih razstav v Narodnem muzeju in obiskovalce seznanjala z zanimivostmi iz kulturne zgodovine Slovencev.

Zelo pomembna sta bila, kot dodajajo, njen prenos znanja zgodovine knjige in knjižnic na mlajše rodove ter njeno pedagoško in mentorsko delo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na Oddelku za bibliotekarstvo kot docentka predavala predmet Razvoj tiskarstva in knjige in bila mentorica mnogim mladim diplomantom.

Nagrajena digitalizacija knjižničnega gradiva

Začetki Digitalne knjižnice Slovenije oziroma digitalizacije gradiva v NUK segajo v leto 1996, koncept učinkovite digitalne knjižnice so opredelili leta 2003, med letoa 2004 in 2008 pa je bila izgradnja digitalne knjižnice prepoznana kot pomembnejša strateška usmeritev Nuka.

Portal dLib so od leta 2003 vzpostavljali z digitalizacijo gradiva, zagotavljanjem metapodatkov in postavitvijo digitalnih zbirk, javnosti pa je dostopen od novembra 2005, tako da bodo njeni ustvarjalci Trubarjevo priznanje prejeli ob desetletnici javne prepoznavnosti projekta.

Digitalna knjižnica Slovenije Narodni in univerzitetni knjižnici ter celotnemu knjižničnemu sistemu omogoča nove metode in orodja na področju zbiranja, ohranjanja ter uporabe pisne kulturne dediščine, ki je bila digitalizirana ali pa je že nastala v digitalni obliki. Z vzdrževanjem in razvojem digitalnega arhiva, vrednega zaupanja, pripomore k ohranjanju slovenske kulturne dediščine.