Tiskane izdaje
V Washingtonu je politični vihar sprožila knjiga novinarja Michaela Wolffa Ogenj in bes: Znotraj Trumpove Bele hiše s podnaslovom Trumpova Bela hiša od znotraj, ki je na prodajne police prišla danes. Najbolj eksplozivne v knjigi so trditve nekdanjega Trumpovega političnega stratega Steva Bannona, ki mečejo šokantno senco na predsednikovanje.
Wolff opisuje predsednika Trumpa kot nedisciplinirano in zlobno osebo, ki ima napade besa že zato, ker sploh ni želel zmagati na volitvah. Bannonove obtožbe in tudi številnih drugih ljudi iz predsednikovega kroga, s katerimi se je pogovarjal avtor knjige, so tako hude, da so Trumpovi odvetniki poskušali knjigo sodno prepovedati zaradi lažnih izjav v njej, kakor pravijo.
Bannonu pa napovedujejo tožbo, ker se je takrat, ko ga je Trump odpustil, zavezal, da ne bo pripovedoval zaupnih informacij iz Bele hiše in o volilni kampanji. Znano je, da je bil ultrakonservativni Bannon glavni motor volilne kampanje in da brez njega Trump ne bi mogel zmagati, prve mesece Trumpovega predsednikovanja pa je bil siva eminenca v Beli hiši.
Sestanek z Rusi
Ena od najhujših Bannonovih obtožb in za Trumpa morda tudi najbolj pogubna se nanaša na njegovega sina Donalda Trumpa Jr. Trumpov sin, zet Jared Kushner in takratni šef volilne kampanje Paul Manafort so se med kampanjo leta 2016 v Trump Towerju sestali z Rusi, ki so jim obljubili informacije, škodljive za Hillary Clinton. V skupini Rusov je bila tudi agentka ruske vlade Natalija Veselnickaja. To je do zdaj najmočnejši argument o povezavi Trumpovega kroga z Rusijo. Tudi Bannon je bil na tem sestanku in ga v pogovoru z avtorjem knjige označil za »izdajalsko in nedomoljubno dejanje«.
Prav ta sestanek je zdaj v središču preiskave, ki jo vodi nekdanji direktor Cie Robert Mueller. Trumpovo nelagodje je še toliko večje, ker je Bannon za knjigo izjavil, da bi se preiskava o povezavi Trumpovega štaba z Moskvo morala osredotočiti na pranje denarja in da pričakuje, kako bodo preiskovalci »razbili Donalda Trumpa Jr. kot jajce in to pred televizijskimi kamerami«. Odkar se je o tem sestanku razvedelo, sta Trump in Bela hiša o njem lagala ter skušala zmanjšati njegov pomen.
Ni hotel zmagati
Osupljiva je v knjigi je tudi trditev, da Donald Trump nikoli sploh ni pomislil, da bi lahko zmagal na volitvah in se je v predsedniško tekmo podal zato, da bi usmeril pozornost nase in si tako ustvaril nove možnosti za posel in zaslužek. »Po porazu bi bil Trump noro slaven in žrtev pokvarjene Hillary Clinton. Njegova hči Ivanka in zet Jared bi bila mednarodna zvezdnika. Bannon bi postal vodja Tea-party gibanja. Kellyanne Conway zvezda kabelske TV. Melania Trump, ki ji je mož obljubil, da ne bo postal predsednik, bi se lahko spet vrnila k nevpadljivim kosilom v finih restavracijah,« piše Wolff.
Wolff piše, da je Donald Jr. prijatelju rekel, kako je bil njegov oče šokiran, ko je dojel, da bi utegnil zmagati. Njegova žena Melania pa da je bila iz obupa vsa v solzah. »Okrog osmih tistega večera, ko se je pokazalo, da zmaguje, je bil moje oče videti kot duh. Melania je bila v solzah in to niso bile solze veselja,« je rekel Donald Jr. prijatelju. Pričakovani poraz se je pretvoril v nepričakovano zmago. »V manj kot uri se je osupli Trump preobrazil najprej v nejevernega Trumpa in nato v prestrašenega Trumpa. Kmalu je prišlo do končne preobrazbe – postal je človek, ki verjame, da si zasluži biti predsednik ZDA in da je to sposoben biti,« je opisal Bannon avtorju knjige.
Z Melanijo se komaj kaj pogavarjata
Wolff trdi, da se prva dama in ameriški predsednik komajda kaj pogovarjata in da dneve drug za drugega ne vesta, kje sta. Pravi tudi, da Trump komajda pozna svojega 12-letnega sina Barrona iz zakona z Melanio. »Zakon Donalda Trumpa je bil zapleten za vse okrog njega ... On in Melania sta prebila zelo malo časa skupaj. Minili so dnevi, ko nista imela stikov, celo ko sta bila oba v Trump Towerju. Pogosto ni vedela, kje je on in to je niti ni zanimalo. Njen mož se je selil po rezidencah, ona pa po sobah,« piše Wolff.
Trump v inavguraciji ni užival, nadaljuje avtor. »Bil je jezen, ker se je niso udeležile največje zvezde, prepiral se je z ženo, ki se je zdela, kot da je na robu solz.«
Še huje je
Wolff se posebej posveča šefu Trumpovega nacionalnega ekonomskega sveta Garyju Cohnu, čigar mail, ki je krožil po Beli hiši aprila, navaja. »Huje je, kot si je mogoče predstavljati. Idiot, obkrožen s klovni. Trump nič ne bere, celo ne memorandumov, kratkih zapisov o politiki, nič. Vstane na sredini sestanka s svetovnimi voditelji, ker se dolgočasi. Tudi njegovo osebje ni nič boljše. Kushner je privilegiran otrok, ki nima pojma. Bannon je arogantnež, ki misli, da je pametnejši, kot je v resnici. Trump je manj oseba in bolj zbir groznih lastnosti ... Jaz sem v nenehnem stanju terorja in šoka,« je napisal v mailu.
Ivankina vloga žene
Ker se Melania ne vtika v moževo delo, zaposleni v Beli hiši Ivanko Trump imenujejo predsednikova žena, vlogo hčerke pa so dali direktorici za komuniciranje Hope Hicks. »Ona je najvplivnejša Trumpova svetovalka,« piše Wolff o 29-letni privlačni Hicksovi. »Njena glavna naloga je skrbeti za njegov ego, prepričevanje, da bo vse v redu, tolaženje.«
Wolff piše, da Trump ne zmore zavrniti prošenj svojih otrok, odločitev, da je za svoja svetovalca izbral hčerko in zeta, pa označuje kot komplicirano. »Do julija sta Jared in Ivanka, ki sta iz bogataškega para postala najvplivnejši par na svetu, obupno poskušala rešiti svoji poziciji in v glavnem krivila Trumpa za vse,« piše Wolff. »Hči bo vrgla očeta,« je izjavil Steve Bannon.
Bodoča predsednica
Ivanka in Jared sta se dogovorila, da bi lahko ona kandidirala za predsednico v prihodnosti, piše Wolff. »Med tehtanjem tveganj in bonusov sta se Ivanka in Jared odločila sprejeti vlogi v Zahodnem krilu kljub nasprotnim nasvetom vseh, ki sta jih poznala. To je bila njuna skupna odločitev in v nekem smislu skupno delo. Par se je najbolj iskreno dogovoril: če se bo nekoč v prihodnosti pokazala priložnost, bo ona kandidirala za predsednico.«
Ivanki očetova frizura ni všeč. »Do očeta je bila ironična, drznila si je celo pred drugimi kritizirati njegovo frizuro. Pogosto je prijateljem razlagala, kako nastane taka frizura – absolutno čista glava, izolirani otok po operaciji zmanjšanega lasišča, obkrožen z besnim krogom las ob strani in spredaj, od koder so potegnjeni vsi konci, da bi se srečali na sredini in bili vrženi nazaj ter zacementirani z lakom za lase." Barva je tista, na kateri piše samo za moške, dlje ko je na laseh temnejša postane, ker pa je Trump nestrpen in ne zdrži dolgo z barvo na laseh, je bila ta včasih oranžna.
Strahovi
Novinar Michael Wolff, avtor biografije o Rupertu Murdochu, je imel svoj čas neomejen dostop v Belo hišo in njeno zahodno krilo. Knjiga temelji na več kot 200 pogovorih, ki jih je imel z različnimi ljudmi, od članov administracije do vrtnarice. O Trumpu pravi, da niti najmanj ne razume teže in odgovornosti, ki ga nalaga predsednikovanje ZDA ter da mu dnevi minevajo v gledanju televizije, uživanju hamburgerjev pred njo in v dolgih telefonskih pogovorih s starimi prijatelji. Trump rad je hrano iz McDonaldsa, ker se boji, da ga bodo zastrupili. V McDonaldsu hrano ves čas pripravljajo, nikoli se ne ve, kdaj bodo prišli ponjo za predsednika. Zaradi strahu je tudi prepovedal, da se sobarice pri pospravljanju dotikajo njegovih osebnih stvari in zobne krtačke in tudi sam zamenjujejo posteljnino.
Polpismen
Trump je vse prej kot sposoben predsednik, je rezime knjige. »On ne procesira informacij. On ne bere. On komajda zgolj s pogledom oplazi tekst. Nekateri menijo. da je praktično polpismen. Bolj verjame svoji presoji, četudi je še tako irelevantna, kot mnenju kogarkoli. Pogosto je samozavesten, vendar enako pogosto paraliziran; veliko manj poznavalec kot nevarno negotov človek, čigar instinktivna reakcija je, da se znaša nad drugimi;kakor da mu njegov notranji občutek – ne glede na to, kako je zmeden –, vedno jasno govori, kaj storiti,« pravi Wolff.
Nezaslišan poskus prepovedi
Predsedniku Trumpu ni uspelo doseči sodne prepovedi knjige, a že sam poskus je precedenčen in v demokratični družbi nepredstavljiv. Minilo je skoraj pol stoletja, odkar je nazadnje ameriški predsednik zagrozil s tožbo, da bi novinarjem onemogočil opravljanje njihovega dela.
Nixon je poskušal preprečiti, da bi New York Times in Washington Post objavila tako imenovane Pentagon Papers, tajni dosje, ki je razkril laži tedanje administracije o vojni v Vietnamu. Malone vsi ameriški mediji so se ob tej priložnosti spomnili na to, da bi javnosti pojasnili, kako nezaslišano je, da skuša predsednik preprečiti objavo knjige, ker mu ni všeč.
