Tiskane izdaje
Grški finančni minister Janis Varufakis je dobesedno vsak dan v središču pozornosti medijev in javnosti. Razlog ni le globoka kriza v Grčiji, ampak tudi on sam. In razlog je tudi njegova zadnja knjiga.
Varufakis, ki je študiral matematiko in ekonomijo, opustil akademsko kariero na Univerzi v Sydneyju ter se po dolgih letih vrnil v Grčijo, ima kot ekonomist malo praktičnih izkušenj. O sebi celo pravi, da je naključni ekonomist.
Kot ekonomski teoretik je napisal več knjig, redno piše blog, je tudi spreten in izkušen govorec, saj je bil kot analitik reden gost na številnih televizijah po svetu in je predaval na več univerzah – poleg Avstralije tudi v Veliki Britaniji, ZDA, Belgiji in Grčiji. Kljub temu se je sprva prestrašil predloga grške založbe Patakis, naj napiše knjigo o ekonomiji za najstnike, saj bi ta knjiga, ki bi jo po možnosti brali tudi odrasli, morala biti napisana drugače.
Pogovor s hčerko
Izziv je sprejel in tako je lani poleti, ko še ni bil član vlade, pisal besedilo o osnovnih ekonomskih pojmih. Zamislil si ga je kot pogovor s hčerko iz prejšnjega zakona, ki živi v Avstraliji. Nastala je knjiga na dvesto straneh Moji pogovori s hčerko o ekonomiji. Kmalu po izidu knjige v grščini so se zanjo začeli zanimati tudi v tujini, in tako so v teh dneh ali pa bodo v naslednjih že izšli tudi prevodi. Avtorske pravice so do zdaj kupili v enajstih državah, tudi v Sloveniji. Knjigo bo izdala Cankarjeva založba.
Tudi za odrasle
Varufakis v predgovoru pravi, da iz naslova ni treba sklepati, da je knjiga namenjena izključno najstniškim bralcem. Nasprotno, poučna je za vsakogar, ki ga zanima, od kod tolikšni nepravičnost in neenakost v današnjem svetu, kako nastanejo uničujoče finančne krize in kako bi morali razmišljati ter ravnati, da bi se razmere izboljšale.
Avtor v predgovoru tudi pravi, kako je vedno menil, da tisti, ki velikih ekonomskih tem ne more pojasniti v jeziku, razumljivem najstnikom, teh ne razume. Pa vendar ga je bilo strah, ali mu bo uspelo napisati tako besedilo. Napisati berljivo in jasno knjigo je bil en motiv, drug motiv je bil, da se je med pisanjem počutil, kot da je ves čas s hčerko, s katero sta lahko le redko skupaj.
Pri pisanju se nalašč ni osredotočil le na grški vsakdan v zadnjih petih turobnih letih, ampak na velika vprašanja družbene ekonomije, ki zadevajo vse ljudi.
Zgodovina neenakosti
Knjiga se začne z zgodovinsko analizo nastanka velike ekonomske neenakosti, ki je značilna za današnji svet. V tem kontekstu obravnava preplet zgodovinskih in geografskih okoliščin, ki je pripeljal do tega, da si želijo nekateri narodi kolonizirati druge in izkoriščati njihovo zemljo ter vire za svoje potrebe.
Zatem pojasnjuje pojma trg in ekonomija in v tej povezavi omenja dva velika skoka – jezik in ekonomski presežek. Vsa knjiga je napisana v takem slogu: »Pred približno 82.000 leti smo mi, ljudje, naredili prvi veliki skok: uspeli smo uporabiti svoje glasilke in namesto nerazumljivih krikov artikulirali govor. 70.000 let pozneje (kar pomeni pred približno 12.000 leti) smo naredili drugi veliki skok: uspelo nam je obdelati zemljo. Govor in možnost proizvajanja hrane sta namesto vpitja in uživanja tistega, kar nam je nudila narava (plena in raznih plodov), rodila tisto, kar danes imenujemo ekonomija.«
Bistvo je v presežku
Je možnost pridelovanja hrane pomenila veselje in vzpon? »Sploh ne! Edini razlog, da so se ljudje naučili obdelovati zemljo, je bila lakota. Ker so iztrebili večji del divjadi zaradi 'pametne strategije', s katero so jo lovili, in ker so postali tako številni, da jim drevesni plodovi niso več zadostovali, so si bili ljudje prisiljeni izmisliti metode obdelovanja zemlje.« Kakor se ljudje nismo odločili za nobeno tehnološko revolucijo, se tudi nismo za tehnologijo poljedelstva, za agrarno ekonomijo.
Ta se je zgodila. Agrarna proizvodnja je prvič privedla do ustvarjanja osnovnega elementa prave ekonomije – presežka vrednosti. Tu Varufakis na najpreprostejši način razloži, kaj je to, in nadaljuje, da je kmetijski presežek rodil naslednja čuda človeške družbe: pisavo, dolg, denar, države, vojske, birokracijo, tehnologijo, celo prvo obliko biokemične vojne.
Imperialisti in podjarmljeni
Ker Varufakisova hči pozna življenje v Avstraliji, se knjiga domiselno začne z vprašanjem, h kateremu se avtor pozneje v različnih povezavah še vrača: Zakaj so Britanci napadli Avstralijo in ne aborigini Velike Britanije? In vprašanje še razširi: Zakaj so vse imperialistične sile nastale na evrazijski celini in v zadnjem času v ZDA (iz zametka, ki je tja emigriral iz Evrope)?
Kako se je zgodilo, da prav nobene imperialne sile niso ustvarili temnopolti ljudje v Afriki ali Avstraliji? Zakaj je bila trgovina s sužnji enosmerna ulica? Je to povezano z geni? Seveda ne! Ali to pomeni, da so eni ljudje, na primer Evropejci, ki so podjarmili Afriko, zlobnejši? So bili temnopolti ljudje manj sposobni od Evropejcev? Tudi ne. Avtor navaja številne druge, tehtne, razloge.
Koncentracija
Dostop do nakopičenega presežka daje ekonomsko in politično (celo kulturno) nadmoč, ki jo je mogoče izkoristiti za še večji odstotek bodočega presežka. Povedano preprosto: nekdo, ki že ima več milijonov evrov, veliko lažje zasluži milijon evrov. In nasprotno, za nekoga, ki nima nič, so lahko neuresničljive sanje tudi zaslužiti tisoč evrov.
Samoukinitev človeštva?
Varufakis na vrsti primerov iz književnosti in filma prikaže, kako klasična znanstvenofantastična dela nikoli niso zgolj plod domišljije, ampak so odziv na aktualne družbene razmere in opozorilo, kaj bi se utegnilo zgoditi z nami, če bomo ravnali na neke načine. Med drugim navaja tudi prispodobe iz filmske trilogije Matrica, v kateri je govor o distopijski družbi, v kateri svetu zavladajo stroji, ljudje pa so njihovi sužnji, pri čemer se, kar je najhuje, sploh ne zavedajo resničnosti, v kateri so se znašli.
Avtor ta položaj primerja s sodobno družbo, v kateri je povprečen človek ujet v kapitalistični mehanizem in zasužnjen v svetu, v katerem vladajo bankirji in mogočneži. V takem svetu se neenakost povečuje in naravni viri propadajo.
Se bo na koncu človeštvo samoukinilo? Predvsem se je treba soočiti z realnostjo, sporoča knjiga, in se ne predati lažni varnosti, ki jo ponuja ideologija. Varufakis ponuja bralcu možnost, da z drugačnimi očmi pogleda na zlom sodobne ekonomije in na razloge, zaradi katerih se oblastniki vztrajno otepajo odločitev, ki bi rešile družbe v Evropi in po svetu.
Avtor ves čas vztraja pri razliki med življenjsko in tržno vrednostjo dobrin in poudarja, da v današnjem svetu prevladuje tržna vrednost, s katero se merijo vse plati človekovega življenja. Verjame pa, da je svet mogoče izboljšati, tudi z razmišljanjem o stvareh, o katerih govori v tej knjigi.
