Svetovni unikum bralna značka

Štirideset odstotkov devetošolcev je pri bralni znački sodelovalo vsa leta.

Objavljeno
22. maj 2017 22.19
SLO., LJ., JANJA VIDMAR, PISATELJICA, 12.4.2017, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Saša Bojc
Saša Bojc

Danes je po številu bralcev različnih generacij (za BZ berejo tudi v domovih starejših), programov in geografskem obsegu najbolj razširjena v zgodovini in še pomembnejša kot kdaj koli, ob koncu letošnje bralne sezone poudarjajo v Društvu bralna značka Slovenije – ZPMS. Zaprosili so že tudi za vpis bralne značke na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.

Bralno značko sta po češkem zgledu osnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik, začela pa se je v štirih koroških občinah jeseni leta 1960. Prve Prežihove bralne značke so bile podeljene maja 1961 v Kotljah na Koroškem 119 bralcem, danes pa je to gibanje, ki vključuje kar 73 odstotkov osnovnošolcev (skupaj z vrtčevskimi otroci in srednješolci 140.000 bralcev).

Osip na prehodu na predmetno stopnjo

Najbolj vneti bralci so na razredni stopnji; v prvem triletju pri BZ sodelujejo skoraj vsi (okoli 96 odstotkov), potem pa število upada. Največji osip je iz 5. v 6. razred, pojav pa pripisujejo tako povečanju obveznosti na prehodu z razrednega na predmetni pouk kot obdobju najstništva. Po opažanjih Simone Perovšek, knjižničarke in učiteljice slovenščine na Osnovni šoli Mirana Jarca v Ljubljani, se dodaten upad bralcev pri BZ zgodi še leto pozneje, iz 6. v 7. razred, tudi zaradi zmanjšanega vpliva odraslih. Na njihovi šoli je med sodelujočimi pri BZ še vedno več deklet, največja umetnost mentorja pa je, da v branje prepričati nekoga, ki ne bere, dodaja. »Tak primer imam doma. Čeprav je od rojstva odraščal s knjigami in kulturo, je kot osmošolec prenehal sodelovati pri BZ in zdaj redko bere,« je iskreno priznala. Tisti, ki radi berejo, so hvaležni za vsak mentorjev namig, ključno pa je, da učitelj pozna učenca in da presodi, kaj bi bilo zanj primerno, izbor pa je odvisen od posameznika in njegovega okolja.

Do konca devetletke jih pri branju za bralno značko vztraja 40 odstotkov in ti so za sodelovanje vseh devet let okronani z nazivom zlati bralci in zlate bralke. Letos so jih počastili že 14. leto zapored, med drugim s knjigo Od genov do zvezd Saša Dolenca (in ilustracijami Igorja Šinkovca), ki je decembra lani prejela zlato hruško za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo, ter s slavnostno sklepno slovesnostjo, ki je bila včeraj v Cankarjevem domu v Ljubljani. Že drugič so se je udeležili tudi najboljši zlati bralci slovenskih šol v Italiji, kjer BZ poteka podobno kot v Sloveniji. Na prireditev sta prišli tudi zlati bralki Evelin Pipan in Meri Škorjanc iz Solkana. »Uživam v branju, ker se mi odpirajo novi svetovi, in lepo mi je bilo sodelovati vseh devet let. Za branje me je navdušila nona, za pisanje knjig – napisala sem dve  –, pa učiteljica slovenščine Dea Susič. Najraje posegam po dramskih besedilih, vzamem pa tisto, ki me pritegne z zapisanim na platnici,« je povedala Evelin Pipan, ki trenutno bere fantazijske knjige v več delih tujega avtorja. Njeni sošolki Meri Škorjanc je pri branju največja spodbuda, da se v knjigah dosti naučiš o življenju. »Na trenutke je bilo težko vztrajati pri BZ, a je kar šlo. Priznanje za zlato bralko pa mi pomeni predvsem potrditev za opravljeno delo, za vztrajnost,« je bila videti zadovoljna. Tudi njen vrstnik Mihael Goja iz 9. B razreda z ljubljanske Osnovne šole Mirana Jarca je pritrdil, da je bilo mestoma težko vztrajati pri BZ, saj je že tako ali tako preveč obveznosti. »Za branje me je navdušila mama. Trudim se brati v prostem času, a je kar težko,« je priznal in za eno svojih najljubših knjig navedel Nebo v očesu lipicanca Dese Muck. Pri BZ se je držal knjig s priporočilnega seznama in dodal, da so mu bile všeč.

Največji praznik

Če so bili nekoč seznami knjig obvezni, danes v društvu pripravljajo le okvirna priporočila za pripravo seznamov, v večini osnovnih šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov oziroma vrtcev po Sloveniji pa na njihovi podlagi pripravljajo svoje sezname. Otroci lahko vsaj nekaj knjig izberejo po svojih željah. »Na seznamih so tudi najnovejše kakovostne knjige, vendar pa finančna situacija večini šolskim knjižnicam ne omogoča rednega nakupa sodobnih knjig,« izpostavljajo v društvu. Zato je posluh vodstva šole za nakup knjig izrednega pomena za branje šolarjev, je poudarila tudi Vlasta Skok, knjižničarka in že 22 let koordinatorka BZ na Osnovni šoli Solkan. »Kljub krizi smo kupovali nove knjige, v 22 letih pa smo prebrali 46.000 knjig, vključili 9.000 bralcev in gostili 35 literarnih ustvarjalcev. Sodelovanje pri BZ je med 70 in 75 odstotki, a moramo učence k temu kar spodbujati. Zaključek bralne značke pa je največji praznik na šoli,« je še izpostavila njen pomen.