Znana deseterica kandidatov za letošnjo desetnico

Društvo slovenskih pisateljev nagrado podeljuje svojim članom za najboljše otroško oziroma mladinsko delo.

Objavljeno
17. maj 2017 14.12
vidic/marjana moskric
V. U.
V. U.

Letošnji nominiranci za nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) podeljuje svojim članom za najboljše otroško oziroma mladinsko delo, so Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Neli Kodrič Filipić, Nataša Konc Lorenzutti, Vinko Möderndorfer, Saša Pavček, Sebastijan Pregelj, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan in Janja Vidmar.

Nominirance so razglasili na današnji prireditvi v Pionirski knjižnici, na kateri je bilo mogoče prisluhniti tudi odlomkom iz nominiranih del. Komisiji, ki so jo sestavljale Janja Kolarič (predsednica), Klarisa Jovanović, Ifigenija Simonovič, Ivo Stropnik in Suzana Tratnik, je delo olajšala Dragica Haramija, ki je izmed del, izdanih v zadnjih treh letih, izločila tista, ki jih niso napisali člani DSP, in upoštevala še nekaj drugih kriterijev.

Mladinski pisatelj Dim Zupan je v nagovoru poudaril, da je že sama nominacija nagrada, »ki nima dosti manjšega sijaja kot desetnica«. Nagrado bodo sicer podelili 25. maja.

Učenjak pes, kraljice mačke in ostala druščina

Dekleva je nominiran za knjigo Menjalnica sanj, znanstvenofantastično pripoved o dečku, ki je na podstrešju zgradil vesoljsko ladjo, tam pa domuje tudi pes – učenjak Charles Darwin. Skozi celotno pripoved je igrivo in poučno vpletena teorija o evoluciji, o kateri razlaga pes Darwin.

Grafenauer je nominiran za Kraljice mačke. V knjigi nastopajo mačje kraljice od trojanske mačke Helene do avstro-ogrske mačke Marije Terezije. Razkrivajo se v verzih skozi pogovor z mitološkim mačkom Behemotom. Vsak od delov je samostojna celota, toda prebrane na dušek v enem dihu ustvarijo v bralcu pravi magični ples.

Delo Požar Neli Kodrič Filipić kaže, da se nas spoznanja dotaknejo, ko so ubesedena preprosto in neposredno, a nadvse natančno in občutljivo. Pripoveduje o Gozdnikih, ki se, ko jim pogori dom, odpravijo na pot, a jih nihče noče sprejeti. Slednjič se ustavijo tam, kjer jih nihče ne preganja. Ko se v njihov novi dom zatečejo Zalivci, jih sprejmejo.

Lica kot češnje Nataše Konc Lorenzutti pred bralcem odstira mladostnikov odnos do sveta, v središču katerega je še vedno primarna družina. Ko vanjo vdre skrbno zatajevan dogodek iz preteklosti, se odnosi lahko skrhajo. Pisateljica v knjigi opozori tudi na pogubni vpliv alkoholizma, a brez moraliziranja.

V Möderndorferjevem delu Kit na plaži je bralec skozi zgodbo 14-letne Nike, ki se poleg odraščanja, prve ljubezni in vključevanja v razred po selitvi spopada še z lastnim sprejemanjem mlajšega brata Igorja, ki ima Downov sindrom, soočen z nenaklonjnim odnosom okolice do drugačnosti.

Knjiga Saše Pavček Zakaj je polje jezero? je tenkočutna, domišljijska pripoved o zlu, ki se mu lahko zoperstavimo z modrostjo, sočutjem in lepo besedo. Obenem je razlagalna pripovedka o nastanku Cerkniškega jezera.

Pregelj v delu Deček Brin na domačem kolišču bralca pomakne daleč v preteklost, a si ta dečka zlahka predstavlja kot sovrstnika. Pomembna junakinja zgodbe je narava, ki jo pisatelj ob opisovanju dečkovih dogodivščin približa mestnim otrokom.

Pesniška zbirka Čarimatika Bine Štampe Žmavc se pretvarja, da je matematika oziroma učbenik za učenje števil od ena do devet in nič. Logiki predstavljenih številk sledijo tudi izbrane pesemske oblike.

Anja Štefan v knjigi Sadje z naše ladje v rimanih pesmih govori o različnih vrstah sadja. Posamezni verzi hudomušno opisujejo sladkosti in koristi raznih sadežev. Pesniška zbirka se zaključi z etičnim vidikom in iskreno izrečeno željo, da bi bil svet pravičnejši za vse.

Janja Vidmar pa je nominirana za knjigo Prijatelja, v kateri ne gre le za razmerje dam/daš, temveč za prijateljstvo kot zavetje, kot obliž za bolečino in strah, piše v utemeljitvi.