Tiskane izdaje
»Iskali smo avtorje, ki z deli prinašajo novosti. Želeli smo, da so ta dela odprta v širši kulturni prostor in želijo v njem doseči neko spremembo, hkrati pa so dovolj komunikativna in znajo nagovoriti povprečnega bralca. Pomembna se nam je zdela tudi jezikovna inovativnost, predvsem pri starejših avtorjih pa to, da so dosegli napredek v razvoju. Na koncu smo izbrali pesnike in pesnico štirih generacij, vsak od njih pa ne podlega splošni paradigmi svoje generacije,« je o izboru za STA povedal Divjak.
Vrhunska pesniška forma, smrt, prerokba in narava
Najstarejši letošnji finalist je Milan Jesih (1950), ki je nominiran za zbirko Lahkoda (Beletrina). Žirija je zapisala, da je Jesih v tej zbirki verjetno v vrhunski formi. »Knjiga je res sestavljena iz pesmi, vendar ima obenem pretočno trdno, esejistično, malodane romaneskno zgradbo.«
Kleč je žirijo prepričal z zbirko Lep pozdrav (Cankarjeva založba), katere rdeča nit sta staranje in smrt, predvsem slednja. Klečeva poezija prepriča »prav z izrazitim nasprotjem med obliko in vsebino, iz katerega pa se hkrati vseskozi kar sama kar se da učinkovito norčuje«.
Noč je abstraktnejša kot n (Edicija Hyperion) je naslov za nagrado nominirane Komeljeve pesniške zbirke. V utemeljitvi piše, da se delo pred bralca postavi kot samoizpolnjujoča se prerokba: »Ko jo beremo, verjamemo, da jo bodo nekoč v bodočnosti brali kot odmev tistega, kar je napovedovala.«
Med nominiranci je tudi 19-letni Krmelj z zbirko Relikvije dihanja (Litera). Avtor v svojem prvencu bralca učinkovito uvede v svoj precej abstrakten, a nikoli konceptualen pesniški svet. In prav v tem je žirija prepoznala njegovo inovatorsko moč.
Pesnica Putrle Srdićeva pa v nominirani zbirki To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (Center za slovensko književnost) spaja doživljajski jezik z objektivno-faktografskim in esejistično-znanstvenim jezikom. Osrednje mesto v njenih pesmih zavzema narava, ki je opisovana potujeno in distancirano.
Smo Slovenci še narod pesnikov?
Žirijo so poleg Divjaka sestavljali še Goran Dekleva, Majda Kne, Jelka Kernev Štrajn ter lanska nagrajenka Anja Golob.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je spomnil, da so nagrado, ki jo podeljujejo od leta 1986, poimenovali po Jenku, ker je on drugi najpomembnejši slovenski pesnik po Francetu Prešernu. V Sloveniji na leto izide okoli sto pesniških zbirk, a jih je po mnenju Svetine v pretres vredno vzeti le med 30 in 40, kar postavlja na laž rek, da smo Slovenci narod pesnikov, a kljub vsemu Svetina verjame, da smo narod dobrih pesnic in pesnikov.
Dobitnika Jenkove nagrade bodo razglasili v nedeljo ob 14. uri na Podreči. Tam se bodo zbrali vsi nominiranci, ki bodo pred Jenkovim spomenikom prebirali svoje pesmi. Prireditev DSP organizira skupaj s KD Šmonca Mavče, ki že nekaj let nagrajencu podari Jenkov kipec. Jenkova nagrada bo tudi letos simbolična, saj na društvu še iščejo sponzorja zanjo, bodo pa za nagrajenca organizirali literarna branja in poskrbeli za njegovo promocijo.
Konec oktobra bo minilo 180 let os Jenkovega rojstva, kar bo zaznamovalo tudi letošnje Jenkove dneve.
