10 naj, naj ... Najboljši romani o Parizu

Objavljamo lestvico desetih najboljših knjig o francoski prestolnici po mnenju Lise Appignanesi, ki jih je objavil Guardian.

Objavljeno
30. september 2013 18.01
Delo.si
Delo.si

Lisa Appignanesi je na Poljskem rojena britanska pisateljica in nekdanja predsednica otoške zveze PEN. Kot Elżbieta Borensztejn se je leta 1946 rodila v Łódźu, a je njena družina kmalu zatem emigrirala.

Najprej ravno v Pariz in tudi v svoji lestvici knjig o francoski prestolnici, objavljeni v Guardianu, pravi, da je del otroštva po golem naključju preživela prav tam. Tudi prvi jezik, ki se ga je naučila, je bila francoščina.

Sama je Parizu posvetila roman Paris Requiem.


1.

Oče Goriot

Honoré de Balzac je mesto v času restavracije opisal s perspektive mladega provincialca, željnega uspeha. Njegov Pariz je neusmiljena prestolnica neenakosti, v katerem triumfirata pokvarjenost in in manipulativna korupcija. Zapeljevanje, ljubezen in nadarjenost so le orodja vzpona na spolzki poti do uspeha, Balzacovi detajli pa omogočajo, da zavohaš umazan penzion Maison Vaquer na Rue-Neuve-Saint-Geneviève, v katerem provincialni študent prava Rastignac začne svojo pariško odisejado.

2.

Rože zla

V knjigi, ki je bila ob prvem izidu leta 1857 cenzurirana, zaradi žaljenja javne morale - med drugim je pisal lezbično poezijo -, zatem pa je izšla leta 1861, je Charles Baudelaire ujel prehod mesta v modernost, posledico prenove barona Georgesa-Eugèna Haussmanna v 60. letih 19. stoletja. Baudelaire bralca popelje skozi življenje spreminjajočih se ulic, na katerih se sprehaja in opazuje, postane deležen novih seznacij, obžaluje minljivost časa in naleti na kako razpadajoče truplo. Spozna poželenja vredno žensko in jo - znova izgubi med množico.

3.

Vzgoja srca

Roman Gustava Flauberta je izšel leta 1869 in prinaša mojstrsko ironično zgodbo o življenju v mestu, s katero je postavil kontrapunkt provincialni Madame Bovary, ki je hrepenela po prestolnici. Roman, postavljen v čas okrog revolucije leta 1848, ki je končala materialistično vladavino Ludvika Filipa in nehote uvedla novega cesarja, je roman o moderni odtujenosti in eroziji vrednot. Frederic Moreau pluje skozi življenje, paraliziran od možnosti, ki mu jih ponuja mesto. Mesto in njegov novi bog - bog seksa, denarja in moči - ga naposled porazita.

4.

Nana

Nedolžna svetlolasa Venera Émila Zolaja vstane iz grozljive poulične revščine, da bi kot mitični amoralni angel poletela skozi pokvarjeno družbo drugega imperija. Zolajevi opisi pariškega hedonističnega sloga demi-monde in prizorov z množicami so neprekosljivi. Smrt Nane sovpade z napovedjo francosko-pruske vojne.

5.

Ambasadorji

V romanu Henryja Jamesa se Lambert Strether poda na misijo reševanja sina svoje krepostne zaročenke pred pariško pokvarjenostjo in neprimernimi užitki.

6.

Iskanje izgubljenega časa

Ob arheologiji čustev posreduje veliki roman Marcela Prousta izjemno topografijo mesta. Bil je psihogeograf pred svojim časom. Mladi Marcel se »bojuje« z ljubeznijo iz otroških dni Gilberte in na Elizejskih poljanah opazuje po modi napravljene aristokrate ter v Bolonjskem gozdu kurtizane. Med njimi je tudi Gilbertina mati Odette.

7.

Pariz, premični praznik

Roman Ernesta Hemingwaya je izšel posthumno leta 1963, njegovi sijajni spomini na pariško življenje v dvajsetih letih v bohemskem krogu pisateljev in umetnikov pa so veliko prispevali k mitu o Parizu. Bralec sreča Scotta in Zeldo Fitzgerald, Johna Dos Passosa, Gertrude Stein in mnoge druge.

8.

Avtobiografska dela Simone de Beauvoir

Avtobiografije pisateljice Simone de Beauvoir ponujajo fascinantno zgodovino 20. stoletja in kulturne zgodovine v Parizu. Rojena je bila v tedaj novi četrti Montparnassa leta 1908, bralca pa vodi po kavarnah in klubih pa tudi hotelih, v katerih sta z Jean-Paulom Sartrom živela.

9.

Maigret

Vsi romani Georgesa Simenona o Maigretu slikajo neprekosljivo podobo mesta in njegovih prebivalcev. Simenon in njegov detektiv sta pronicljiva opazovalca psihopatologije vsakdanjega življenja in hiš ter ulic, kamor se ta širi.

10.

Cynthia Ozick

Ameriško-židovska pisateljica Cynthia Ozick v najnovejšem, leta 2010 izdanem romanu Foreign Bodies, ki v slovenščino še ni preveden, svojo moralno pokončno učiteljico Beo Nightingale popelje v mračne globine Pariza petdesetih let, kjer se begunci iz časa vojne prerivajo s priseljenimi Američani in kjer ima židovstvo različen pomen. Odvisen je od tega, kateri strani Atlantika pripadaš.