Andrej Medved: Pictura poesis

Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu in urednik knjižne zbirke Hyperion, je tudi plodovit pisec, saj je avtor več kot tridesetih knjig poezije in teoretskih spisov. Knjiga Pictura poesis, ki jo je predstavil prejšnji teden v Ljubljani, v četrtek pa jo bo v Mariboru, in je izšla pri Študentski založbi v zbirki Koda, je zbirka njegovih esejev o slovenskem slikarstvu in kiparstvu od konca druge svetovne vojne do danes.

Delo 27 slovenskih umetnikov Medved interpretira skozi likovno teorijo, poezijo, filozofijo in humanistično literaturo. Gre za svojevrstno vrednotenje umetnosti tudi v kontekstu časa ter umetniških tokov v svetu. Tako se uvodoma posveti tudi novim medijem v razmerju s klasičnim pristopom in kakor je povedal na predstavitvi, verjame v sliko in kip, čeprav tudi umetnosti novih medijev ne zavrača.

Skoraj vsa besedila, ki so v knjigi, so nastala v zadnjih letih, je povedal. Nastala so ob razstavah in za kataloge, o nekaterih avtorjih je več besedil. Tudi nekaj poezije je nove, nekaj pa je bilo že objavljene v pesniški zbirki.

Prav tako prejšnji teden pa so predstavili tudi bogato bero knjig, ki so pod urednikovanjem Andreja Medveda izšle lani pri Hyperionu, med njimi tudi njegovi pesniški zbirki Mediterraneo in Libija, sicer pa prevladujejo teoretske razprave. Po besedah Miklavža Komelja Medvedova poezija današnji poeziji inernetnega beleženja vsakdanjosti predstavlja aristokratsko opozicijo. Komelj je tudi avtor izbranih petih esejev z naslovom Nujnost poezije, ki jih je napisal v zadnjih petih letih.

Ivo Svetina je avtor esejev z naslovom Med smislom in skrivnostjo o 18 slovenskih pesnikih od Edvarda Kocbeka do Aleša Štegra.
Izdali so tudi delo teoretika Pierra Klossowskega z naslovom Sade, moj bližnjik o enem najbolj kontroverznih pisateljev in mislecev zahodne kulture.

Delo Teorija proze Viktorja Šklovskega je eno temeljnih del literarne teorije. Izdali so tudi prvi prevod kakšnega proznega dela Antonina Artauda in ima naslov Tarahumari: Eseji, pesmi, pisma. Govori o pesniškem in duhovnem potovanju avtorja v Mehiko, kjer se je srečal s staroselci Tarahumari in med njimi preživel precej časa. Sarah Kofman v knjigi Zadušene besede govori o očetu, ki je umrl v Auschwitzu. Jacques Derrida v Beli mitologiji preučuje metaforo od Aristotela do današnjih mislecev. Izdali so še eno Derridajevo delo, Ostroge, o Nietzschejevih stilih. Pod razpravo Odpor(nost) poezije se je podpisal Jean-Luc Nancy, ki ga imajo za naslednika Derridajeve filozofije.

S področja umetnosti so izdali prevod knjige o teoriji likovne umetnosti z naslovom O abstraktni umetnosti Brionyja Fera, delo Rojstvo modernizma Ješe Denegrija, Sergeja Kapusa in Andreja Medveda, ki obravnavajo prelomnice v slikarstvu med letoma 1976 in 1980, povezane s slikarjema Tomom Podgornikom in Emerikom Bernardom.