Tiskane izdaje
Beletrina je že skoraj dve desetletji sinonim za resno literaturo in njeno prodorno javno predstavljanje. Po letih varne plovbe in nenehne rasti je letos založba zaplula v bolj razburkane vode, ki so po besedah enega vodilnih mož te založbe Mitje Čandra pravzaprav le nova priložnost za razvoj.
Beletrina je že skoraj dve desetletji sinonim za resno literaturo in njeno prodorno javno predstavljanje. Po letih varne plovbe in nenehne rasti je letos založba zaplula v bolj razburkane vode, ki so po besedah enega vodilnih mož te založbe Mitje Čandra pravzaprav le nova priložnost za razvoj.
Založba je dolgo delovala v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), letos januarja pa je ŠOU potrdil prenos ustanoviteljstva zavoda na skupino devetih ustanoviteljev; petih uglednih pesnikov (Andrej Brvar, Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Milan Jesih in Veno Taufer) ter štirih predstavnikov založbe ( Mitja Čander, Tomaž Gerdina, Marko Hercog in Aleš Šteger).
Založba se je tudi preimenovala – iz Študentske založbe je postala Beletrina, kar je bilo prej ime ene od zbirk. Za ponedeljek se napoveduje še ena korenita sprememba: svet založbe bo obravnaval predlog, da se na mesto direktorja Beletrine imenuje Mitjo Čandra, ki je bil do zdaj urednik. Nadomestil naj bi Tomaža Gerdino, direktorja založbe zadnja štiri leta.
Mitja Čander je takole pojasnil razloge za odmik od Študentske organizacije: »Finančni viri Študentske organizacije so se začeli zmanjševati, zato so nas obvestili, da nas letos ne bodo mogli financirati v taki višini kot do zdaj. Šlo je za izpad sredstev v višini osemdeset tisoč evrov. Drugi velik problem je bil statusne narave. Na določenih razpisih so vloge naše založbe avtomatično zavrgli, saj smo bili kot del Študentske organizacije institucija javnega prava, ne pa nevladna organizacija, za katere so bili razpisi namenjeni. Tretja stvar je prostorska problematika. Ustanovitelju smo morali plačevati najemnino za prostore, v katerih delujemo, kar je bil precejšen strošek. Če imaš status nevladne organizacije v javnem interesu, lahko kandidiraš tudi za javno infrastrukturo, kar pomeni nižje stroške.«
Namesto tarnanja
»Zato smo se odločili, da zaščitimo osnovno dejavnost. To bi lahko naredili na dva načina: ali začnemo krčiti program, kar je spirala, ki bi nas pripeljala v spuščanje vseh standardov in amaterizacijo, ali pa začnemo iskati nove programe, ki se dotikajo naše osnovne dejavnosti. Odločili smo se za drugo pot. Razvijamo in izvajamo cel kup novih programov. To so Razširimo obzorja kulturnega, ki omogoča fizično in spletno dostopnost kulture za invalide, Biblos, ki je servis za izposojo elektronskih knjig oziroma gradiva na daljavo, projekt kulturnega turizma, ki izhaja iz Dnevov poezije in vina, digitalna platforma za nove generacije slovenske emigracije, projekt o evropskem realizmu v slikarstvu in literaturi, projekt spletne dostopnosti za senzorno ovirane, platforma evropskih pesniških festivalov za mlade avtorje ...« je povedal Mitja Čander.
Projekte so prijavili na številne domače in evropske razpise. Za deset odstotkov letošnjega proračuna se še borijo, a so optimisti in verjamejo, da jih bodo pokrili. Predvsem nočejo cepetati na mestu, obtoževati države za vse težave in tarnati, kar počne večina v slovenski kulturi. Raje se podajajo v nove projekte, nove zgodbe, ki imajo potencial tudi na evropski ravni, je poudaril prvi mož Beletrine.
Racionalizacija poslovanja
V javnosti so se pojavile govorice o finančnih težavah in odpuščanju zaposlenih, vendar sta Gerdina in Čander to zanikala. »Na založbi smo zelo racionalizirali poslovanje, odpuščanje delavcev je bilo minimalno, ena sodelavka je odšla, a sta prišli dve novi honorarki, tako da je obseg sodelavcev podoben. Odločili smo se, da ne bomo krčili zaposlenih, temveč bomo zagotovili dovolj dela za vse,« je povedal Čander.
Kako je z izplačevanjem honorarjev, je odgovoril Gerdina: »Izplačujemo jih bolj redno kot kdorkoli drug. Vsako leto imamo zaplete z izplačili v prvih mesecih leta, preden pridejo na založbo javna sredstva. Ta so letos prišla šele ta mesec, nekaj pa prejšnji. Ko sem začel delati na Beletrini, so prišla ta sredstva najkasneje do konca aprila. Zadnji dve leti se je to zavleklo v konec maja in začetek junija, zato prve mesece shajamo nekoliko težje in se utegne zgoditi, da kdo čaka na honorar tudi po mesec ali mesec in pol. Drugače se na honorarje ne čaka, praviloma največ petnajst dni od pogodbeno dogovorjenega roka.«
Do ministrstva za kulturo nimajo obveznosti, če odštejemo izdajo Korana . V programu imajo letos nekoliko manj naslovov kot prejšnja leta, se pa želijo še malce bolj fokusirati na tisto, kar imajo.
