»Ne boj se, ne prosi, ne verjemi,« piše na platnicah prvenca Nikolaja Lilina Sibirska vzgoja. Nisem se bala, čeprav je pripoved na trenutke prav brutalna, zgodba pa tako neverjetna, da kar težko verjameš, da se je kaj takšnega res dogajalo.
Avtobiografska pripoved o kriminalni socializaciji mladih v tradicionalni sibirski skupnosti Urk, tam nekje med Moldavijo in Ukrajino, v Pridnestrju, zgodba o pravičnosti in vrednotah z »veliko ovinki«, kakor je v svoji recenziji zapisal Tomaž Bešter na blogu Konteksti. Vsekakor odlično branje.
Zelo sem se razveselila tudi izdaje knjige Zapiski Gerte Kuper in Skrivni dnevnik Janeza Drnovška. Ker so na enem kupu zbrane fantastične kolumne avtorja Marka Zorka, najverjetneje enega najbolj pronicljivih in duhovitih piscev, kar jih je kdaj ustvarjalo pri nas in širše.
To je knjiga, ki jo je treba imeti, po delčkih si jo privoščim prav vsak dan. Če koga, na slovenskih mnenjskih straneh in v času nenehnih političnih kampanj pogrešam prav Marka Zorka: »Že bežni pogled na zemljevid nam pove, da je Slovenija nekakšen piščanec, ki sedi na kupu umetnega gnojila. Ni še znano, v kaj se bo ta piščanec razvil. Ali v peteline z vgrajeno retardirano budilko, da ne bo prezgodaj kikirikal, ali pa v stasito kuro, ki bo nesla zlata jajca.«
V vrsti in poletni torbi za na plažo pa čakajo: Silos, Zgodovina pornografije, Divja, zadnji Paasilina ter Umetne muhe in druge laži.«













