Tiskane izdaje
Priprave so trajale eno leto, od 20. marca pa je Biblos, prvi slovenski portal e-knjižnice in knjigarne, že na preizkušnji. Konec junija se bo testni čas iztekel in s prvim julijem bo ta platforma na voljo uporabnikom. Prvi rezultati se zdijo spodbudni.
Biblos je proizvod Študentske založbe, sama ga je projektirala, izpeljala in tudi v celoti financirala. Za zdaj brez subvencije. Založba je pri postavljanju sistema uspešno sodelovala z Inštitutom informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM), ki je lastnik spletnega bibliografskega sistema Cobiss. Sodelovanje je prineslo sinhronizacijo obeh sistemov, kar je za uporabnike seveda dobro. Ponosni pobudniki in uresničevalci projekta so včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate trimesečnega preizkusa.
Marko Hercog, tehnični direktor Študentske založbe, je postregel s podatki, ki jih že poznamo, predvsem pa seveda z novimi. Vedeli smo, da je bilo v preizkus vključenih deset knjižnic od Kopra do Maribora, vključno z Mestno knjižnico Ljubljana. Člani teh knjižnic so lahko preizkušali delovanje sistema na svojih mobilnih napravah ali pa, kdor jih ne uporablja, z bralniki, posebej prilagojenimi za Biblos, za katere so poskrbele knjižnice.
Zaenkrat si je bilo mogoče posamezno elektronsko knjigo sposoditi za 14 dni in je ni bilo mogoče podaljšati. Za vstop v Biblos je bila potrebna zgolj veljavna članska izkaznica knjižnice z uporabniškim imenom (vpisno številko) in elektronsko geslo za vstop v Mojo knjižnico sistema Cobiss. Marca je bilo na voljo 106 e-knjig.
Zdaj, ob zaključku preizkusa, lahko bralci izbirajo že med okrog 150 naslovi. Med »nove« podatke sodi tudi ta, da se je v treh mesecih zgodilo okrog 6400 izposoj in pojavilo 1100 stalnih uporabnikov, nekajminutnih obiskovalcev pa je bilo bistveno več, okrog 40.000, in so »prišli« iz 58 držav. Še en zanimiv podatek: najbolj izposojana e-knjiga je bil roman Mihe Mazzinija Nemška loterija.
Biblos bo s 1. julijem svoje e-usluge ponudil več kot 45 slovenskim knjižnicam, hkrati pa bo omogočil nakup e-knjig. Njihova cena bo seveda odvisna od založnikov; seveda bo od njih odvisna tudi osnovna ponudba elektronskih knjig. Nekaj jih je sodelovanje že ponudilo, od največjih do manjših: Mladinska knjiga, Obzorja, ZRC SAZU, Umco, Eno, Studia humanitatis, Tehniška založba, Goga, Litera, Rokus Klett, Kmečki glas ... Pa tudi dva izmed najbolj priljubljenih mladinskih in otroških avtorjev: Primož Suhodolčan in Slavko Pregl. Bistveno cenejše od papirnatih knjig ne bodo, je bilo rečeno.
Pa tudi to, da je Biblos, ki omogoča distribucijo e-knjig z enega samega spletnega mesta, »strateškega pomena za Slovence«, torej tudi za tiste, ki živijo po svetu, naj gre za zamejce, za diasporo ali za naključne popotnike. V pomoč pa bo tudi ranljivim družbenim skupinam, od invalidov do slabovidnih. Z Biblosom se, skratka, začenja elektronska era tudi za slovenske knjige.
