Tiskane izdaje
Iz tako obsežnega pripovednega in esejističnega opusa, kot ga premore današnji slavljenec Boris Pahor, je seveda mogoče izbrati številne citate, ki prepričajo srce ali razum; mogoče jih je, ni pa lahko.
Tudi med mnogimi izjavami, namenjenimi njemu, je mogoče najti veliko natančnih, a težko se je odločiti za najboljše.
Tukaj je skromen poskus za eno in drugo, ki sega predvsem v zadnja leta:
Boris Pahor o sebi
Zame je, kot sem že večkrat rekel, vsak dan novo darilo, tako da omenjam preteklost samo zato, da bi se, kdor razume, zmodril. Sem optimist in obenem zelo skeptičen, ob slabem tudi stoik. Samo kar se reši, kar zmaga v lepoti in dobroti, me gane.
Intervju v Sobotni prilogi, julija letos
Strah me je, da se bom moral posloviti od življenja. Mislim, da je večnost velika praznina. Obstaja tolažba v katolicizmu, ampak za to je treba biti veren. [...] Od katoliške vere sta mi všeč učenje ljubezni in odpuščanja, ampak ob Kristusu je še na milijone Kristusov, ljudi, ki trpijo. Če je Bog tako vsemogočen in dober, zakaj se je vse to zgodilo?
Intervju v italijanskem dnevniku La Repubblica, maja letos
O svoji materi
Bila je vsekakor razumna in razgledana, kot 22-letna kuharica v Trstu se je udeležila pogreba Simona Gregorčiča v Gorici, tudi drugače je, ko je mogla, vzela knjigo v roke, na njenem skromnem rojstnem domu sem, ko nas je tja peljala na počitnice, dopolnjeval svoje bedno znanje slovenščine ob vezanem letniku Doma in sveta. Bila je blaga in stroga obenem, premočrtna v svojem pogledu na svet, pretirano pa vezana na obrede, pri tem je vztrajala kljub očetovemu robantenju; svojo krščansko zavest je izvajala v praksi, tako z gostoljubjem kot z dejansko pomočjo ter s sprejemanjem nadlog brez tarnanja, nasprotno, z nekakšno odmaknjeno zaprtostjo in molkom, ki sem ga tudi sam od nje podedoval.
V knjigi avtobiografskih zapisov Moje suhote, 2008
O mladosti in starosti
Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.
Moja Slovenija, 2009
O izvolitvi piranskega župana
Toliko smo dali za tisti košček zemlje, zdaj pa imaš črnega župana. Moj bog, kje je tu narodna zavest? Nič proti temu, da je temnopolt.
Primorske novice, 2010
O najprimernejši slovenski politični stranki
V bistvu potrebujemo tako, kot smo je že imeli v Trstu. Mislim na Slovensko levico, pri kateri smo bili jaz kot predstavnik laične linije, moja žena kot sestra narodnega heroja, Ubald Vrabec, Vekoslav Španger in drugi. Torej ne socialni demokrati Boruta Pahorja, ki se tako imenujejo po naročilu iz Bruslja. Tudi nekdanje Janševe socialne demokracije ne potrebujemo. Potrebujemo pa tako, ki bi se zgledovala po OF, ki bi v sebi imela idejo o združitvi marksistične ureditve in katoliške misli. Da, Kocbek je še aktualen. Malora, smo komunizem odpravili zato, da bodo ljudje zdaj živeli s 400 evri na mesec?
Primorske novice, 2008
O svojem udbovskem dosjeju
Nisem pomislil na to, čeprav zdaj, ko vi to omenjate, si to očitam. Predvsem zato, ker bi lahko marsikaj komentiral. Nimam namreč kopij svojih pisem Kocbeku, takrat še ni bilo na razpolago fotokopiranja. Udbovski dosje bi mi prav prišel, tudi trak, če so posneli nanj kak pogovor s prijateljem Edijem. Vsekakor, nekaj bi dal, ko bi mogel imeti v vpogled svoja pisma zato, da bi razložil morebitno nejasnost.
Intervju v Sobotni prilogi, 2001
Drugi o njem
O njegovem literarnem delu
Večina pripovedne proze je zgrajena na povezavi med narodnim odporom zoper fašizem in ljubeznijo. Vloga erosa je poudarjena v celotnem delu tega avtorja, ker pa je obdana z vojsko in smrtjo, gre za izvirno sodobno upodobitev nasprotja eros-thanatos. Pahor tematizira večni človeški boj med temo in svetlobo, med dobrim in zlom, zato je njegova obravnava erosa postala tudi primarna funkcija etosa; proza tega avtorja je tudi proza etosa, ki zahteva osebne odločitve in usmerja k zgodovinskim nalogam.
Jože Pogačnik, Slovenska književnost III., 2001
Tatjana Rojec, Moja Slovenija, 2009
O njegovem uporništvu in zavzemanju za nacionalno samobitnost
Junija letos sva bila oba na knjižnem sejmu v Saint Maloju na bretonski obali, kjer sva predstavljala jaz svoj prvi, on pa že peti ali šesti knjižni prevod v francoščino. Pahor je v dvorani, ki jo je do zadnjega kotička napolnilo kakšnih osemsto poslušalcev, pozabil na literaturo in svojo slavo ter z vso vehemenco spregovoril o pravici do obstoja bretonske kulture in jezika in ostro kritiziral aroganco centralizirane Francije. Dvorana ga je nenehno prekinjala s ploskanjem.
Drago Jančar, Sobotna priloga, 2003
Drago Jančar, Sobotna priloga, 2007
O njegovem večnem mladeništvu
Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo dvajset let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe.
Mladina, 2009
