Tiskane izdaje
Sklican in spontan shod okrog šestdesetih posameznikov pred stavbo za Bežigradom v Ljubljani, kjer je bila v sejni dvorani sedeža Zveze ekonomistov Slovenije danes napovedana dražba večinskega deleža delnic Mladinske knjige, so govorniki izrabili za »protestival za slovensko knjigo«.
V napovedih in pozivih konzorciju bank, ki so jih protestniki pošiljali pred dražbo, so malce zagonetno ugotavljali, da v programih ponudnikov ne vidijo razvojne vizije, da »ne izkazujejo pravega zaledja zadevnih podjetij in ne zagotavljajo, da bodo ravnali v smeri razvoja osrednje slovenske založniške in knjigotrške hiše« in da »kapital ponudnikov dosega vsega nekaj odstotkov prevzemne tarče«.
Iz stavbe, v kateri naj bi prodajni konzorcij NLB, Abanke in Hypo Alpe-Adria-Bank na dražbi prodal večinski paket delnic Mladinske knjige, še uro po začetku napovedane dražbe ni bilo glasu, direktor založbe Učila International Srečko Mrvar pa nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da je dal ponudbo za nakup (dražbe se sicer ni udeležil), a nižjo: »Brez skrbnega pregleda delnic ne bi kupili,« je dodal in potrdil, da njegova ponudba še velja.
Prodajni konzorcij bank upnic Nove Ljubljanske banke, Abanke Vipa in Hypo Alpe-Adria-Bank je popoldne sporočil, da na »dražbo ni pristopil noben dražitelj«, tudi založba Učila International ne.
Samozavestno na svetovne trge
Konzorcij treh bank je danes pohitel z vnovično dražbo (dve doslejšnji nista bili uspešni) in bil pripravljen novemu ponudniku kasneje ponuditi skrbni pregled. Kot kaže, bo lahko vpogled v poslovanje največje tukajšnje založbe v nadaljevanju ponudil še enemu morebitnemu kupcu, tako imenovani iniciativni skupini za prevzem večinskega deleža MKZ.
Ta je v pozivu zapisala: »Zato vas prosimo, da napovedano avkcijo odložite in pristopite k obravnavi predloga spodaj podpisanih. V šestdesetih dneh vam bomo zaupali celovit načrt, s katerim bodo banke upnice zadovoljne. Ponudili bomo več, kot ponujajo trenutni ponudniki. Načrt bo v skladu z bančno zakonodajo in s standardi, ki uživajo mandat javnosti. Z njim bomo uspešno mobilizirali 65 let znanja in izkušenj. Izkoristili bomo obstoječo mrežo poslovnih vezi ter izjemno kakovostno in obsežno zakladnico avtorskih del in samozavestno vstopili na globalne trge.«
Take načrte ima skupina, ki jo sestavljajo Rok Zavrtanik, predstavnik Združenja neodvisnih založnikov Slovenije (ki je šele v ustanavljanju), pooblaščenec Društva pisateljev Slovenije Slavko Pregl, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Zdravko Kafol in predstavniki zaposlenih Mladinske knjige in Cankarjeve založbe.
Danes so na zborovanju za Bežigradom, ki ga je spremljala tudi skupina policistov, zbrane nagovorili Andrej Rozman - Roza (kot ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov, ki verujejo, da je v Sloveniji mogoča ničta stopnja davka na dodano vrednost za knjige je daroval zelo kratko mašo), Ivo Svetina, Rok Zavrtanik, Vlado Žabot, Jana Kolarič, Irena Matko Lukan, Matjaž Hanžek, Andrej Blatnik in drugi. Med udeleženci je bil tudi pesnik Tomaž Šalamun, ki je opozoril, da ima lahko nakup največje založbe »barbarske«, »strahotne« posledice: »Intelektualna hrbtenica države, ministrstvo za kulturo, tega ne bi smelo dovoliti.«
Pisatelj Ivo Svetina je najprej povedal, da »nam grozijo s trojko, že dvajset let pa po Sloveniji strašijo tisti, ki prihajajo s praznimi malhami in odhajajo s polnimi«, potem pa opozoril na izjemen pomen založbe Mladinska knjiga: »Če ima danes vlada toliko korajže, da zbere na stotine milijonov evrov za sanacijo zasebnega bančnega sektorja, naj je bo še toliko v hlačah, da zbere denar in obvaruje tisto, kar je evidentno nacionalni interes, knjigo in založbo Mladinska knjiga. Ker sramota bo sramota države.«
Skupno konkuriranje ponudbam
Založnik Rok Zavrtanik: »Vesel sem, da smo se prvič v zgodovini v iniciativi Skupaj za knjigo povezali neodvisni založniki, neodvisni knjigotržci, nacionalno združenje založnikov in knjigotržcev, Društvo slovenskih pisateljev in Pen, skratka vsi v verigi ustvarjalcev (...), da bi se sporazumeli in skupaj konkurirali ponudbam. Zato prosimo banke za razumen rok, v katerem bomo lahko pripravili poslovni načrt z razvojno vizijo, ki se bo uspešno soočala z izzivi našega časa.«
Med enim od nastopov je Zavrtanik, »že skoraj dve desetletji v nezavidljivem položaju neodvisnega založnika«, navrgel, da brez sodelovanja vseh ne bodo dosegli ničesar, čeprav se zaveda, da gre Slovencem sodelovanje bolj težko od rok. »Mladinska knjiga je najboljša in najlepša izkaznica za pot slovenske knjige v svet. Če bo prišlo do prenove Mladinske knjige, upam, da bosta pogumna, drzna, pokončna vizija in zaupanje v avtorje prevladala v kalkulacijah menedžerjev, ki bodo vodili sistem.«
Pisatelj Vlado Žabot je dodal, da se tudi pri Mladinski knjigi ponavlja znan scenarij plenjenja, ki se mu je treba upreti: »Na pohodu so brezvestni pohlepneži, ki jim ni mar intelektualnega in duhovnega kapitala te družbe, ta kapital so pripravljeni kratko in malo zavreči. Ta kapital je v resnici največ, kar naša skupnost ima. Če bomo dovolili, da se ta skupnost spremeni v navadno trgovino, smo seveda propadli. Čutim neko hudo bolezen v tej družbi, čutim, da manjka volje, vere in poguma, in zato pričakujem, da se bo to jesen zgodilo nekaj, kar se v taki državi mora, torej da bo začel veljati razum, duhovni in intelektualni kapital.«
»Prodaja se tudi veliko avtorskih pravic.«
Matjaž Hanžek, predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije: »Tu nisem zaradi Mladinske knjige, ampak zaradi slovenske knjige na splošno ...« Nekdanji urednik Cankarjeve založbe in zdaj predavatelj na Filozofski fakulteti, pisatelj Andrej Blatnik, je opozoril, da se z založbo ne prodaja le veliko nepremičnin, tisoč dvesto zaposlenih, ampak tudi veliko avtorskih pravic. Cena tega, kar so naredili avtorji, je - kot pravi neka reklama - neprecenljiva in zato bo treba razmišljati, kaj bo s tem v prihodnosti. Avtorsko delo iz preteklosti daje zavezo vsem, ki z njim razpolagajo, tudi za prihodnost.«
