Tiskane izdaje
Program četrtih Evropskih dnevov literature je bil intoniran rahlo temačno: Donavski forum je postregel z naslovom Evropa – trdnjava, travma in sanje, v simpozijskem delu pa so govorili o preživetvenih strategijah, literaturi in denarju.
Soorganizator četrtega festivala Europäische Literaturtage v renesančnem gradu v Spitzu na Donavi, blizu Kremsa in Melka, ki so ga priredili konec prejšnjega tedna in sta ga doslej organizirala spletna stran Readme.cc in Neodvisna dolnjeavstrijska hiša literature, je bila letos ustanovljena združba Wachau Kultur. Združuje program različnih kulturnih institucij v regiji in bo – po mnenju vpletenih – lahko najbolje poskrbela za prihodnost zdaj še mladega festivala.
Literatura in denar
Letos je program začel forum BackFlow, posvečen kulturnim izmenjavam v Evropi in kulturni politiki, na katerem so povabljeni gostje (med njimi urednik s Študentske založbe Aleš Šteger) razpravljali tudi o tem, kako uspešno se lahko srednjeevropske države – nekdanje eksotične gostje z Vzhoda – vključijo v evropski kulturni dialog, kakšne so možnosti za kulturne izmenjave in kakšen kreativni potencial se skriva v podonavskem prostoru.
V razpravi o literaturi in denarju je münchenski podjetnik Ernst-Wilhelm Händler kot človek stare šole navrgel, da ima literatura še zmeraj – tako kot nekdaj – dovolj introspekcije, da pokaže bistveno, vizualni mediji pa po njegovem mnenju tega ne zmorejo. Na vprašanje, kakšen je položaj založništva v Sloveniji, je Šteger nič kaj navdušeno odgovoril, da je katastrofalen, da smo v globoki krizi in da rešitve ta hip še ni na vidiku.
Ni vse več istega
Donavski forum je v okviru debate o preživetvenih strategijah postregel z dobro dokumentirano ugotovitvijo Rüdigerja Wischenbarta, dunajskega publicista in nekdanjega tiskovnega predstavnika frankfurtskega knjižnega sejma, ki zdaj vodi svetovalno podjetje, specializirano za analizo trendov v kulturi, založništvu in medijih, namreč da so založniki in knjigotržci sicer vešči tarnanja, da pa je pregled nekaterih ključnih evropskih knjižnih trgov, ki ga je opravil, pokazal, da je prodaja v zadnjem letu padla med osem in deset odstotkov.
»Zadnjih pet let lahko opazujemo, kako navadne knjigarne ves čas izgubljajo, to pa spremlja trend, da ljudje naročajo knjige po spletu, največ v spletni knjigarni Amazon. Zato mi prihaja na misel ugotovitev, da bo knjigotrški sistem, kakršnega poznamo, nekoč propadel.«
Po drugi plati analiza lestvic evropskih uspešnic kaže na drugačne spremembe: »Svarili so nas, da bomo dobivali vse več istega, torej vse več angleških prevodov, da bodo iste knjige kraljevale povsod in da bodo druge kulture evropsko kulturo odrinile na obrobje, kjer bi utegnila obtičati z drugimi poraženci, z deželami južne hemisfere, vendar vidimo, da se na seznamih uspešnic po Evropi pojavljajo neangleški naslovi.«
Pisatelj in bralec
Berlinska pisateljica Katrin Passig je priznala, da je njeno zaupanje v prihodnost založniških hiš oziroma v upanje, da se bo s pisanjem knjig še dalo preživeti, ob novih trendih malce omajano. Dodala je ugotovitev, da je bil nekdaj za pisatelja bralec nekaj, kar si imel v glavi, zdaj pa se s pomočjo tehnologije vsak dan lahko soočiš s pravim bralcem.
»Ne, ni tako idealen, kot si si ga predstavljal in kakršnega si želimo. To je nov izziv za pisatelje, stik z bralcem ... pisanje za 'znano stranko' je precej bolj težavno, poleg tega so bralci prej pogosto kupovali mačka v žaklju, pri e-knjigi pa vidijo vsebino. Kazati samo lep obraz ni več dovolj. Sprememba založniških gibanj bo povzročila, da bodo bolj uspešni avtorji, ki bodo vedeli, kaj bralci hočejo.«
