Tiskane izdaje
Največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu ob Majni bo jutri petinšestdesetič odprl vrata osmih dvoran. Več kot 7100 razstavljalcev iz več kot sto držav se bo spet lotilo petdnevnega trgovanja, poznavalci pa bodo merili stopnjo e-knjižnosti svetovnega založništva.
To – opazovanje, kako digitalizacija v vseh oblikah spreminja globalno založniško pokrajino – namreč na sejmu, ki ga nihče noče zamuditi, počnejo zadnjih nekaj let, zato tudi direktorju sejma Jürgenu Boosu pred dnevi ni preostalo drugega, kot da je v napovedi letošnje prireditve govoril o »novem obdobju mednarodnega založništva«.
Navrgel je pomisel, ki ji ni kaj dodati: »Ločnica ne poteka med starim in novim, med natisnjeno knjigo in e-knjigo, med analognim in digitalnim, ampak ločuje tiste, ki jih strastno zanima vsebina in hočejo drugim zagotoviti dostop do nje, od tistih, ki jim je vseeno, kaj prodajajo.«
Ameriški založniki, brez katerih bi bila ta prireditev mrtva, za letošnji sejem previdno napovedujejo živahnejše trgovanje kot lani, češ da so se »stvari« na nekaterih trgih po nekaj dolgih kriznih letih začele izboljševati; nekateri agenti napovedujejo zelo živahen sejem in se hvalijo, da so njihovi koledarji prepolni zaznamkov za srečanja z morebitnimi kupci, še posebej z nemškimi, nizozemskimi in kitajskimi.
Nekateri poznavalci so napovedali, da se bo letošnji sejem precej bolj kot zadnji trije ali štirje ukvarjal z vsebinami in veliko manj z razvojem digitalnega. Eden od njih je povedal, da je digitalno pač postalo del običajnega knjižnega posla. »Še zmeraj največ razpravljamo o knjigah, o vsebinah in o avtorjih.«
Ameriški optimizem
Ameriški založniški krogi so letos optimistični, saj je predsejemsko trgovanje po več letih več kot živahno.
Med knjigami, za katerih pravice za prevod je največ zanimanja, omenjajo na stotine naslovov. Britanska založniška revija Bookseller med najbolj iskanimi omenja kriminalko The Serpent Papers, prvenec Jessice Cornwell, vnukinje nikogar drugega kot Johna le Carréja, enako vroč se zdi agentom prvenec Catherine Chanter, znanstvenofantastični roman The Well, enako je s srhljivko The Killing Lesson, psevdonimno podpisano s Saul Black, sicer »delom uspešnega avtorja z drugega področja«, tu so še prevenec Marka Haysoma Love, Love Me Do, sedemstostranska kriminalka Christopherja Bollena Orient, roman 60 Postcards Rachael Chadwick, digatalno samozaloženi roman Tine Seskis One Step too Far, prvenec Carrie Snyder Girl Runner, med neleposlovnimi naslovi je nespregledljivo delo Philby: A True Story of Cold War Espionage and Betrayal Bena Macintyra.
Založniška revija Publishing Perspectives je pred sejmom objavila presenetljiv podatek, da je založba, ki je v Združenih državah, kjer se prevodi izgubijo na velikanskem domačem trgu, izdala največ prevodne literature, Amazon, sicer največja spletna knjigarna na svetu. Lani je hčerinsko podjetje AmazonCrossing izdalo toliko leposlovnih del, da je pristalo na drugem mestu, takoj za založbo Dalkey Archive Press (ki je v zbirki slovenske literature doslej objavila Zupana, Pahorja, Lipuša, Jančarja, Blatnika, Žabota, Novaka, med drugimi zbirkami so še norveška, katalonska, korejska, švicarska in hebrejska književnost).
Amazon je po letošnjih podatkih na prvem mestu po številu izdanih prevodov, še več, najbolj uspešni naslovi tega založnika doslej so bile ravno prevodne izdaje, prvi avtor, ki je prodal več kot milijon izvodov svojega dela (upoštevajo se prodaja tiskane izdaje, zvočne knjige in izdaje za kindle v angleščini), je nemški pisatelj Oliver Pötzsch.
Frankfurt se bo spet
Leta 1994 je z naslovom Spajanje kultur prišla na vrsto Brazilija, a se ni izšlo najbolje: predstavitev je bila neambiciozna, razstavni prostor so čezlužni prireditelji spremenili v sterilno galerijo, knjig brazilskih avtorjev je bilo bolj za vzorec, v Braziliji so se po objavi imen nastopajočih začele žolčne javne debate, ali je med povabljenci dovolj »visokokaratnih« imen in zakaj ni na seznamu mlajših, obetajočih piscev.
Brazilski minister za kulturo je bil prisiljen dodati na spisek še nekaj imen, a vse skupaj ni pomagalo. Vsi upajo, da bo tokratna brazilska predstavitev boljša, saj je za Brazilijo desetletje solidnega gospodarskega vzpona, literatura in založništvo pa sta v razcvetu. Nedavna študija je pokazala, da ima dobre bralne navade polovica brazilskega prebivalstva, kar sicer ni slišati impresivno, če pa je zraven podatek, da je to 88 milijonov bralcev, postanejo založniki takoj boljše volje.
Tudi nad e-knjigami postajajo Brazilci vse bolj navdušeni, konec lanskega leta je bilo na voljo okrog dvajset tisoč e-knjig, bralniki podjetja Kobo in Amazonov kindle se prodajajo več kot odlično (lani so Brazilci kupili 3,1 milijona bralnikov), da pa tujci ne bi pobrali vsega z brazilskega digitalnega trga, so poskrbeli domači založniki, sedem največjih založb, ki so se bile zmožne združiti v konzorcij DLD (distribuidora de livros digitais).
Po začetku delovanja Applovega ibookstora lani oktobra se jim prodaja knjig ni zmanjšala, ampak s 4500 na mesec narasla na 16.000. Ko je novembra vstopil v igro še Kobo, se jim tudi ni poznalo, lanskega decembra so prodali skoraj 40.000 knjig. Prodaja e-naslovov je kljub tem lepim številkam lani pomenila le 0,47 odstotka prodanih knjig, letošnji tržni delež e-knjig bo po predvidevanjih okrog 2,63 odstotka brazilskega knjižnega trga.
Samba brez Coelha
V okviru gostovanja bo Nemčijo letos obiskalo najmanj osemdeset brazilskih pisateljev. Gostovali ne bodo le na sejmu v Frankfurtu, ampak še na sejmih v Leipzigu, Kölnu in Berlinu, samo letos bo izšlo 250 v nemščino prevedenih knjig.
V pogovoru za časnik Die Welt je povedal, da se je trudil utreti pot po njegovem mnenju odličnim pisateljem, a brez uspeha. Med tistimi, ki bi morali priti v Frankfurt, so po njegovem mnenju Eduardo Spohr, Carolina Muñoz, Thalita Rebolledo, André Vianco, Felipe Neto in Raphael Draccon. »Ne grem v Frankfurt, čeprav organizatorje tamkajšnjega sejma izredno spoštujem ... Nočem biti brazilski Robin Hood ali Zoro ali Osamljeni jezdec, a ne zdi se mi prav, da bi bil član uradne delegacije, ki ne bo predstavila upoštevanja vrednih pisateljev.«
